Silvo Baznik: Danes sva se s hčerjo pripeljala do spomenika 
padlim borcem NOB na Pokljuki, kjer sva parkirala in pričela lahkotno planinsko turo.
Pot se sprva počasi, nato bolj strmo vzpenja do gozdne ceste, ki jo prečiva in nadaljujeva do poti, ki pripelje s planine Zajavornik. Nekoliko višje stopiva s poti na bližnjico skozi gozd, ki naju popelje do planine Lipanca. Tu macesni v soju sončnih žarkov bleščijo v zlatorumeni barvi in razveseljujejo obiskovalce planinske koče, ki stoji poleg pastirske bajte. Midva nadaljujeva desno po poti, ki obide večjo vrtačo in se prične vse bolj strmo vzpenjati.
Na celotni poti naju spremljajo ponosni macesni in smreke, ko stopava po najbolj strmem delu poti na plato z razpotjem za Lipanska vrata in Brda. Malce naprej se odcepi pot na planino Klek, a Midva nadaljujeva naravnost po zasneženi poti. Zlatorumeni macesni in sneg sta zmagovalni kombinaciji današnjega dne.
Stopava po Spodnjih Brdih in se pričneva vzpenjati po vse manj poraščenih pobočjih na širok greben, kjer je levo odcep za Brda, desno pa je z rušjem porasel Okroglež. Odločiva se za vzpon na njegov vrh. Tu je več snega in gamaše romajo iz nahrbtnika. Po nebu se podijo oblaki in zakrivajo poglede na Triglav in njegove visoke sosede. Veter naju hladi in topleje se oblečeva. Nekaj grižljajev je potrebnih za potešitev sla po hrani in topel čaj naju ogreje. Z vrha stopiva po pršiču na spodnjo pot, ki kmalu postane kopna in gamaše romajo nazaj v nahrbtnik. Pot nadaljujeva proti vzhodu v vznožje Debele peči, kjer se strmo vzpne in po nekaj minutah doseževa vrh, na katerem sta dva planinca.
Mrzlo je in nikakor se nebo noče razjasniti. Zato stopiva z vrha v zavetrje, kjer si privoščiva obrok čakajoč, da visoke gore preko Krme pokažejo svoje vrhove. Žal želje niso uslišane in midva se odpraviva nazaj, srečajoč številne pohodnike.
Spustiva se po pobočju, prečiva kratko ravnico in pod Okrogležem se vzpneva na pot proti zahodu pod pobočje Brd. Slediva letni poti in se počasi vzpenjava ter doseževa vrh. Kljub vetru je lepo. Vidi se Lipanski vrh in zadaj Viševnik, Veliki Selišnik, Draški rob z Malim Draškim vrhom. Preko Krme vidiva Luknjo peč z Dimniki in Macesnovcem. Z vrha se vrneva kratko po isti poti, nato pa zavijeva proti Lipanskim vratim. Stopiva na rob in pogledava, če je kaj novega na drugi strani. Nič, oblaki vstrajajo na isti višini. Tako se obrneva in se vrneva na Spodnja Brda. Še enkrat občudujeva številne macesne, nato pa navzdol na Lipanco, kjer še zadnjič počijeva in se okrepčava. Ko stopiva malce navzdol, sva v zavetrju. Pogled v nebo kaže nekaj jasnine. Morda se zjasni pozno popoldne, a midva tega danes ne doćakava. Spustiva se v gozd in navzdol do avtomobila. Odpeljeva se do planine Zajavornik, kjer naredim še nekaj fotografij.
Lepa jesenska avantura v gorah je za nama in vedrih obrazov se prepustiva vožnji proti domu.