Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Drugi najvišji Julijec

Gorenjski glas - Jelena Justin: Montaž (2753 m) po poti Leva – »Kolikokrat sem ležal na lepi senožeti pred zajzersko kočo in zrl gor k njemu.

Na desni, onkraj severozahodne rame, nica stolpičasti greben. Podoben je grebenu velikanskega zmaja in daje Montažu fantastično zmajsko podobo. Zato sem ga krstil za Zmajski greben,« je zapisal Julius Kugy.

Montaž je s svojimi 2753 metri drugi najvišji vrh Julijskih Alp. O njem je legendarni dr. Julius Kugy pisal hvalospeve, s katerimi ni mogel skriti, katera gora v Julijcih mu je najljubša. Če goro pogledamo iz planine Pecol, kjer bo naše izhodišče, ni videti prav posebej mogočna; najkrajši vzpon do vrha traja slabe štiri ure. No, podoba Montaža iz doline Dunje ali Zajzere je povsem nekaj drugega. Tam vidiš vso njegovo mogočnost, divjost, prepadnost; res je orjaški zmaj, kot ga je poimenoval Kugy.

Mi se bomo danes povzpeli na Montaž iz planine Pecol po poti Leva/Sentiero attrezzato Augusto ed Elenita Leva. Preko nekdanjega mejnega prehoda Rateče se zapeljemo proti Trbižu. Pred Trbižem zavijemo levo proti Predelu, pri Rabeljskem jezeru pa desno proti Nevejskemu sedlu. Zapeljemo čez sedlo, tik pred levim ovinkom pa zavijemo desno proti planini Pecol. Parkiramo na urejenem parkirišču na planini in nadaljujemo proti koči Brazza. Tabla nad kočo nas usmeri desno proti Cima di Terrarossa/Špik Hude police in mi gremo desno, čeprav je na istem razpotju tudi leva pot proti Montažu. Po tisti bomo prišli nazaj. Nadaljujemo proti Špiku Hudim policam in tik pod vrhom, po približno dveh urah, bomo na razcepu; zavijemo levo na pot Leva, na kar nas opozori bela plošča na skali. Predlagam, da se na tem mestu tudi opremimo s čelado, plezalnim pasom in samovarovalnim kompletom, saj se začenja zavarovana plezalna pot, ki preči Poliške Špike. Ozka stezica nas vodi prečno po travnatem pobočju, nato pa začne izgubljati na višini in nas vodi proti Škrbini nad Cijanerico/Forca del Palone, 2242 m. Tik nad škrbino je prvo težavno mesto na poti; 10-metrski skalni skok, preko katerega se spustimo po aluminijasti lestvi. Le-ta pod nogami pleše, saj ni fiksno pritrjena, zato jo je treba kar »fajn pr'jet'«. Po še nekaj nadaljnjih korakih stopimo v ozko škrbino. S škrbine se strmo povzpnemo po žlebu, da pridemo po ene izmed polic. Ves čas nas spremljajo fiksne jeklenice, ki pa so precej ohlapne in je obešanje nanje neprijetno. Služijo naj le samovarovanju. Pot je skoraj v celoti zagruščena, zato mora biti vsak korak trden. Preplezamo kar nekaj kaminov in žlebov, vsi so izpostavljeni, ravno tako, kot so izpostavljene police, po katerih hodimo. Par njih še prav posebej. Če so bile police na začetku še široke, postajajo vse ožje. Drzna je polica pod previsom, kjer skoraj sklonjeno obidem skalni raz. Do snidenja z običajno potjo, ki vodi na Montaž, nas popelje skoraj vodoravna in skrajno izpostavljena polica. Veličastno. Do Pipanove lestve, ki jo vidimo nad seboj, nas čaka zoprn vzpon po zagruščenem pobočju. In pod Pipanovo lestvijo … gneča. Mi smo čakali pol ure, da smo sploh lahko stopili na lestev. Lestev je visoka 60 metrov, sicer ne v popolni vertikali, a temu precej blizu. Ko izstopimo z lestve, nas do grebena čaka še nekaj korakov po zagruščenem pobočju in potrebna je previdnost, da ne prožimo kamenja, saj je lestev ravno v vpadnici.

Do vrha Montaža nas čaka še približno 30 minut hoje in poplezavanja po grebenu. Na grebenu se naslonimo na skale in si poglejmo v dolino. Dih jemajoča severna ostenja z razbrazdanimi stenami, policami, grapami in žlebovi, velikanskimi melišči in večnim snegom; divji, a tako privlačen svet. Razgled, ki jemlje sapo; sosednja Strma peč, kaninsko pogorje, Poldašnja špica, Piparji, Dve špici, greben Poliških Špikov, Viš, v daljavi vzhodne Julijske Alpe …

Na vrhu morda ne bomo sami; morda nam bodo družbo delali kozorogi.

Z Montaža sestopimo čez Pipanovo lestev, potem pa na odcepu na pot Leva zavijemo desno navzdol proti planini Pecol. Hitrejši sestop nam omogoči lepo melišče, lahko pa po markirani poti sestopimo do Škrbine Vrh strmali/Forca dei Disteis in od tam čez travniško pobočje sestopimo do koče Brazza in do jeklenega konjička.

Nadmorska višina: 2753 m
Višinska razlika: 1251 m
Trajanje: 8 ur
Zahtevnost: 5 / 5

  19.10.2015


Poliški Špiki v večernem soncu


Znamenita Pipanova lestev


Zračna, izpostavljena, divja pot Leva

Vse fotografije: Jelena Justin

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 46029

Novosti