Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Ideologij nikoli ne zanima čudež življenja

četrtek, 1. julij 2004, ob 06:37, Franci Savenc, ogledov: 6949

Dnevnik, 26.06.04 - Boštjan Šaver: …kateri so tisti nacionalni miti, ki ustvarjajo hrbtenico sodobne slovenske države. Nedavno se je zgodba o Triglavu posredno vpletla v polemiko o državnih simbolih - upravičeno, saj triglava gora v slovenski družbi zaseda vlogo osrednjega kolektivnega mita

Triglav, sveta gora slovenstva

Ideologij nikoli ne zanima čudež življenja


Dan državnosti je primeren trenutek za samospraševanje, kateri so tisti nacionalni miti, ki ustvarjajo hrbtenico sodobne slovenske države. Nedavno se je zgodba o Triglavu posredno vpletla v polemiko o državnih simbolih - upravičeno, saj triglava gora v slovenski družbi zaseda vlogo osrednjega kolektivnega mita, ki smo ga v preteklosti dojemali zgolj na nezavedni ravni planinstva, danes pa postaja predmet velikega zanimanja. Videti je, da bo končno postal tudi predmet zavestnih interpretacij.

Simbol Triglava in njegova simbolizacija slovenstva sta bila močno zakoreninjena že pred drugo svetovno vojno, vendar je ravno Osvobodilna fronta slovenskega naroda (OF) uveljavila triglavi simbol kot totalni označevalec slovenstva in hkrati družbenega sistema, ki se je ukoreninil v novi Jugoslaviji. Podobno totalno označevanje najdemo tudi v primeru simbola križa in krščanstva, vendar je v kontekstu slovenstva takšen akt dvojen: triglavi simbol je označeval tako družbeni sistem kot tudi izbrani slovenski narod. Takšno tezo potrjuje zanimivo povojno fotografsko prisvajanje Triglava in s tem slovenstva, ki ga ilustrira fotografija vodilnih komunističnih politikov Kardelja, Kidriča in Breclja, posneta pred Aljaževim stolpom na vrhu gore leta 1949. Seveda je po vojni Aljažev stolp doživel spremembe, na fotografiji je tako na vrhu stolpa opazna ogromna petokraka zvezda. Tako se je v novem družbenem sistemu Triglav stapljal v novih podobah slovenske socialistične republike kot državni simbol, hkrati pa je podredil številna poimenovanja in simbolizacijo številnih družbenih dejavnosti od kulture in filmske produkcije do založništva in gospodarstva. V povojnih časih socialistične kulturne revolucije je ustvarjalo filme podjetje Triglav film, kasneje se je največja slovenska zavarovalnica preimenovala v zavarovalnico Triglav, na Jesenicah še danes deluje Radio Triglav, osnovana so bila številna športna društva Triglav... Poleg imenskih označevalcev so se na ravni množične kulture uveljavili še številni likovni triglavi označevalci - takšen znak so v svojih logotipih uporabljali številne založbe, tiskani mediji, izobraževalni sistem, prehrambna industrija, turistične promocije... Ker se je za časa druge svetovne vojne triglavi likovni znak uveljavil kot državni znak, je bil že v tem obdobju upodobljen denimo na vseh štampiljkah OF, pa tudi po vojni je vsak dokument nove politične organizacije vseboval triglavi lik - od upravnih enot, oddelkov za šolstvo, doma za onemogle do bataljona VOS, gospodarskih komisij, časopisov, športnih in kulturnih društev. Upodabljanje Triglava se je pri tem dostikrat spreminjalo, tako ga je denimo dopolnjevala simbolna podoba morja, v veliki večini primerov pa je nad osrednjo točko triglave silhuete upodobljena komunistična petokraka zvezda.

Znano je, da je triglavo upodobitev skoraj desetletje pred tem že narisal arhitekt Jože Plečnik v načrtu za tako imenovano Šverljugovo Marijino znamenje: pod podobo dvoglavega kraljevega orla so upodobljeni trije grbi tedanjih jugoslovanskih narodov (srbski, slovenski in hrvaški), pri čemer naj bi Plečnik tedaj prvič uporabil Triglav za upodobitev slovenskega grba, nad katerim je narisal šestokrako zvezdo grofov Celjskih. Torej si je gibanje OF simbol verjetno sposodilo pri Plečnikovi upodobitvi neformalnega slovenskega državnega grba. Hkrati pa je tudi to upodobitev treba brati v kontekstu takratnega družbenega in kulturnega dogajanja: dve leti pred Plečnikovo upodobitvijo je planinska popularizacija Triglava doživela enega izmed svojih vrhuncev s filmoma V kraljestvu Zlatoroga in Triglavske strmine. Hkrati je Plečnik imel stike s primorskimi Slovenci, med katerimi je Triglav že takrat simboliziral slovenstvo in izgubljeno matično slovensko domačijo, na kar opozarja znak knjižne zbirke Domača branja, upodobil ga je Jože Srebrnič. Plečnikova reliefna silhueta Triglava je upodobljena na kipu Marije, ki uteleša romarske podobe slovenstva. Izvori takšnih religioznih vzorcev vandrovskega slovenstva pa imajo svoje korenine v slovanskem politeističnem religioznem izročilu, zaznamovanem s čaščenjem naravnega okolja.

Kasneje se je iz znaka OF razvil državni grb Slovenije - znak je zasnoval arhitekt Edvard Ravnikar, grb pa arhitekt Bratko Simčič. Gibanje OF je v svoji identitetni konstrukciji torej uporabilo popularnega triglavega označevalca slovenstva, ki je bil sicer že upodobljen, vendar ne tudi institucionalno opredeljen. Po drugi plati je zanimivo dejstvo, da je v času vojne nasprotni politični in vojaški pol slovenskega domobranstva imel težave s skromnim identitetnim sistemom. Kot omenja zgodovinar Mlakar v svoji študiji, so nekaj časa uporabljali slovenski grb iz obdobja monarhične Jugoslavije, ki je bil sestavljen iz treh zvezd iz grba knezov Celjskih in polmeseca pod njimi (spominja na Plečnikovo upodobitev slovenskega grba na Marijinem znamenju z eno šestokrako zvezdo in triglavo silhueto namesto polmeseca), kasneje pa je nemški propagandni urad preprečil uporabo vsakršnih panslavističnih simbolov, zato se je po volji nemških oblasti in voditelja slovenskega domobranstva Leona Rupnika uveljavil kranjski orel iz časa Avstro- Ogrske.

Pri tem je zanimivo, da so se ob vzponu domobranstva leta 1943 pojavile tudi težave z enotnimi uniformami: poleg tega, da so imeli domobranci tako italijanske kot nemške uniforme, so se po Ljubljani širili glasovi, da bodo oblečeni v bivše jugoslovanske planinske uniforme - nekateri posamezniki so namreč nosili stare čepice šajkače jugoslovanske vojske. Hkrati v opisih domobranskih simbolov izstopajo dejstva, da so uporabljali nemške čepice s ščitnikom, model 1943 - Einheitsfeldmütze, podobne čepicam nemških planincev, hkrati so nosili tudi razne nemške znake, med katerimi so bili posebno priljubljeni znaki nemških planinskih enot. Simbolno ozadje obeh političnih polarizacij slovenstva za časa druge svetovne vojne je tako navezano na številne označevalce alpske kulture, od silhuete Triglava do planinskih ptic in planinskih uniform.

Na sekularni ravni se je kulturni pomen Triglava pričel odražati podobno kot pomen svetih gora v tradicionalni religiozni produkciji smisla. V okviru alpske kulture slovenstva je služil tudi kot označevalec komunistične ideologije, torej ponovno kot sredstvo dominantnih razredov in njihove politične promocije. Hkrati pa takšen totalni označevalec v svoji celostni poklicanosti nosi tudi zametke totalitarističnega označevalca, na kar nas opozarjajo nekatere študije o slovenski polpretekli zgodovini na temni strani meseca. To ilustrira tudi dogodek, da je Tito v znamenitem govoru z balkona ljubljanske univerze leta 1945 napovedal povojne poboje z besedami, da "ta manjšina ne bo nikdar več gledala naših divnih planin, naših cvetočih polj - če bi se to vendarle zgodilo, bo to trajalo zelo kratek čas"; skratka, grudo (jugo)slovenstva je opredelil kot splet divnih planin in cvetočih polja.

Podobno kot študije o temni strani meseca v slovenskem kontekstu na ravni evropske zgodovine najdeva podobne momente filozofinja Hannah Arendt v svoji odmevni študiji o izvorih totalitarizma, kjer opozarja na stranpoti družbenih procesov v Evropi in na dejstvo, da ideologij nikoli ne zanima čudež bivanja, življenja. Takšna opozorila pa so še danes aktualna in opozarjajo na morebitne posledice instrumentalne izrabe konceptov krvi in grude, ki se v primeru slovenstva tesno prepletajo z alpsko kulturo in njenimi fundamentalnimi simboli, kakršen je Triglav.

Dejstvo je, da družbena in kulturna mitološka dediščina prihaja na plan ravno v obdobjih prehodov in kriz - takrat postanejo predmet tradicionalne mitološke obdelave novi simboli in miti. Tako je Triglav po drugi svetovni vojni postal totalni državni označevalec, kasneje pa je vrhunec kulturnega pomena dosegel ravno v obdobju ene največjih zgodovinskih prelomnic slovenstva - samostojne moderne politične tvorbe, kjer se še danes vzpostavlja kot sekularna sveta gora slovenstva, ki v svoji simbolni izpeljavi tankočutno zapolnjuje ozadje slovenskih državnih simbolov. Če parafraziramo slovenski pregovor: v obdobju slovenske osamosvojitve se je tresla triglava gora, vendar se ni rodila zgolj miš, temveč tudi suverena slovenska država.

Mag. Boštjan Šaver,
Fakulteta za družbene vede,
Center za preučevanje kulture in religije

eXTReMe Tracker