Uredništvo G-L 01.10.2015 07:29 1976 0

Cinque punte

Črnuški AO - Jurij Rous: Rabeljske špice (Cinque punte), čudovit gorski venec, ki se dviga nad planino Kolja jama nas je pričakal v jutranjem sončku.

Do planine smo prispeli iz doline Belega potoka (Rio Bianco) iz Remšendola.
Pri koči (Rifugio Cinque punte, 1520 m) se nismo kaj dosti obirali, v glavah (predvsem moji) je bil začrtan ambiciozen cilj – prečenje vseh pet vrhov v enem dnevu, gledano od koče od leve proti desni.
Sestop naj bi torej potekal tam, kjer večina gornikov začne svoj pristop na najvišji vrh Rabeljskih špic. Ostale špice pa so večini gornikom sploh nedosegljive in so pravi rezervat za alpiniste in še te samo za takšne posebne vrste.
Prečenje je vse prej kot lahko, ponekod celo mučeniško, saj se moraš prebijati skozi gosti pas ruševja, ki pa te kasneje nagradi s čudovitim plesom po vrtoglavo izpostavljenih grebenih in še bolj vrtoglavimi spusti po vrvi v ozke škrbine, kjer si vrhovi drug drugemu zrejo v oči.

Divje prečenje, ki je potekalo praktično ves dan brez konkretnega počitka se je končalo na 3/5, z drugimi besedami končali smo tik pod vrhom četrtega najvišjega vrha oz. špice (1909 m). Bližala se je noč, zato sem se kot vodja celotne ekipe (Irena, Mojca, Marko, Lola) odločil, da sestopimo z grebena v dolino. Zadnji spusti po vrvi so potekali v soju čelnih svetilk.

Ocenjujem, da bi celotni greben brez težav prečili v enem dnevu, če bi bila naša naveza manj številčna ali pa vsaj enakovrednejša. Prečenje je zagotovo vsakemu od nas pustilo svoj neizbrisni pečat, ki bo ostal v naših srcih kot večen spomin, spomin na pet ČAO prijateljev (Irena, Mojca, Lola, Marko, Jurij), ki so se v nedeljo ob petih zjutraj odpravili na drzno prečenje vseh petih špic.
Prečenje v enem dnevu je torej mogoče, vendar več o tem kdaj prihodnjič.

29.09.2015