Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Nad Črnivcem

sreda, 30. september 2015, ob 05:28, Silvo Baznik, ogledov: 1939

Silvo Baznik: Po pripravi prispevka o Rdeči luni sem se odpravil na kolesarjenje z namenom narediti varianto vzpona na Črnivec.

Kot že neštetokrat me je kolo popeljalo po sprva utečeni trasi. Od doma preko Šentjakoba v Domžale in Kamnik. Pogled v nebo je dalo slutiti, da so vremenarji malce grešili z napovedjo sončnega dne. Vse več oblakov je veter podil po nebu. Tudi meni ne prizanaša in mi piha enkrat s strani in drugič v prsa tako, da mi pobira po nepotrebnem energijo. Iz Kamnika se povzpnem v Mekinje in pred Godičem zagledam tablo z napisom Črnivec L040. To bo nova varianta in zavijem desno v vas, se povzpnem v Brezje in Vodice nad Kamnikom.

Pogledi nazaj, proti Mekinjam, Kamniku in Tuhinjski dolini mi krajšajo čas ob stalnem menjavanju klanca navzgor in navzdol, enkrat asfalt, drugič makadam in v takem ritmu prestavljam zobnike na gonilki in zadnjem kolesu in rinem in rinem naprej.

Za orientacijo smeri so mi oznake L040, ki me končno pripeljejo v vasico Gozd. Lepa narava je obdarila to vasico nad dvema dolinama. Pogled za trenutek zastane na hribovju Kisovca in Velike planine a treba je dalje in pedala se vrtijo in me pripeljejo pod Sovinjo peč. Še kratek spust in sem na znani cesti, ki pelje proti Gornjemu gradu.

Sledi nekaj ovinkov in vzpon mimo križišča za Kranjski rak na prelaz Črnivec, kjer zapeljem levo na gozdno cesto. Sledi vzpon po makadamu visoko nad prelaz. Meter za metrom, sto metrov, kilometer in dalje, višje in višje po pobočju Kranjske rebri. Odseki me ne zavedejo, dokler se ne odločim za enega, ki me pripelje do prečenja markirane planinske poti na Kašnjo planino. Obrnem in se spustim nazaj na “glavno” cesto, ki me popelje daleč naokoli. Pod menoj vidim Gornji grad in ocenjujem, da gozdna cesta gre do stičišča s cesto s Kranjskega raka a do tja ne grem. Na nebu je vedno več oblačnosti in veter se krepi tako, da oblečem dodatno oblačilo in kapo dam pod čelado.
Dovolj je za danes, si rečem in obrnem.

Navzgor je šlo počasi, navzdol pa gre hitro in treba je zavirati, da previdno odpeljem navzdol s številnimi ovinki po drobnem kamenju preko kotanj in žlebov vse do prelaza. S Černivca se spustim kot veter v dolino in skozi vasi do Stahovice, kjer se povzpnem v Godič in s tem naredim kolesarsko pentljo. Še pogled na gore in fotografiranje in treba je dalje. Veter me želi porinit s ceste in treba je močno držati krmilo kolesa, medtem ko noge vztrajno poganjajo gonilko. Tako prikolesarim v Mekinje in v kratkem spustu sem v Kamniku. Promet je gost a ker hitim, sem kmalu v Volčjem potoku. Nadaljujem vrtenje pedal in sem pred Domžalami, kjer zavijem v Podrečje ter na cesto proti Ihanu. V Ihanu grem levo v Goričico in se povzpnem na Brda, od koder je lep pogled na Vinje. Sledi spust vse do ceste Litija – Šentjakob, ki jo v krožišču zapustim in sem v Dolskem. Vas zapustim s kolesarjenjem preko reke Save in ob njenem desnem bregu vozim vse do Zaloga. Tu naredim ovinek. Obiščem ribnik pod Debnim vrhom in nato zapeljem domov, kjer se števec ustavi na dobrih enaindevetdesetih kilometrih.

Lepa a vetrovna tura je za menoj. Pospravim kolo in stopim pod prho. Kakšen užitek in olajšanje...

Oznake: KOL
eXTReMe Tracker