Silvo Baznik: V lepem, a zelo hladnem jutru parkiram avto pod Matizovcem 
nad Podljubeljem, kjer se mi za nekaj minut pridruži brhka pohodnica in drug za drugim pričneva turo na Košuto.
Do kmetije dvakrat prečim cesto skozi gozd, nato pa zavijem preko studenčka na kolovoz, ki pelje mimo žage in se spremeni v pomrzjen blaten in strm del, po katerem hitro pridem višje do gozdne ceste. To prečim in se vzpenjam skozi gozd do večje jase. Vrhovi grebena Košute so obsijani s soncem a o kakšni toploti ni govora. Stopam desno po kolovozu in se ga glede na prejšnje izkušnje hoje naravnost navzgor po “bližnjici” raje držim vse do vstopa na planino Kofce. Na planini me najprej pozdravi govedo, jaz pa malce kasneje gospodarja.
Na planini piha mrzel veter in oznanja, da je poletje v gorah mimo. Nadaljujem hojo po travnatem pobočju in dosežem razgledišče pri križu, kjer se pot rahlo spusti in pripelje do strmejšega pobočja Košute. Vzpnem se čez pas rušja do razpotja. Desno gre proti Kladivu, naravnost na Kofce goro in levo pod greben Kofce gore v smer Velikega vrha. Po tej poti stopim in dalj časa hodim še v senci do kratkega strmega dela, kjer me dosežejo sončni žarki. Povzpnem se ob jeklenici in nadaljujem do vršnega grebena Košute. Razgledna pot me pelje južno od vrha grebena pod Toplarjem na južno pobočje Velikega vrha. Tu zagledam trop gamsov in ujamem v fotoaparat nekaj posnetkov za spomin. Ko me pot popelje proti vrhu, stopim na novi sneg in v nekaj minutah dosežem vrh. Hladno je in potrebno je dodatno oblačilo.
Čas je za kratek odmor, okrepčilo in fotografiranje. Ker me hladi v roke, pridejo prav rokavice in pričnem sestop. Srečam jutranjo pohodnico in se še enkrat pozdraviva ter greva vsak svojo pot. Sprva hodim po isti poti, nato pa se držim grebena, ki me popelje na neizraziti vrh Kofce gore. Od daleč izgleda popolnoma drugače a ko stojiš na njem, komaj verjameš, da je to vrh. Seveda pa so severne plati Košute čisto drugačne od travnatih južnih pobočij. Pogled z grebena na sever kaže izrazito skalnat, strm in globok svet. To ni za vrtoglave kot tudi nadaljevanje hoje po grebenu ne.
Nadaljujem po grebenu proti Malemu Kladivu in pogled nazaj in naprej kaže pravo sliko grebena z izrazitimi manjšimi in večjimi vrhovi. Vršni greben je večinoma ozek, na severu prepaden, na jug zelo strm in v mokrem lahko ob neprevidnosti hitro pride do zdrsa. Ko prehodim nekaj neizrazitih vzpetin, sem po kratkem strmem vzponu na Malem Kladivu, kjer je lep pogled na Veliko Kladivo. Sestopim po grebenu na majhno sedelce, od koder se ponovno vzpenjam proti vrhu Velikega Kladiva. Korak za korakom in sem na vrhu. Okoli mene pravi paradiž. Na nebu z zahoda prihajajo prvi oblaki, ki popestrijo modrino neba, pod menoj sedlo Škrbina in planina Puntgart. Pogled uhaja na Košutnikov turn a ker je poldne že mimo, bo to za kdaj drugič. Po ustaljenem ritmu sledi fotografiranje, okrepčilo in kratek počitek. Z vrha grem po grebenu preko nekaj vzpetin navzdol na sedlo Škrbina in od tu po pobočju na planino. Že visoko med ruševjem in redkim drevjem srečujem govedo. Na planini poleg krav vidim še konje in vse kaže na veliko obljudenost. Tudi bajte na planšariji so vredne pogleda in koliko studenčkov teče izpod Košute.
Malce se pomudim na planini Puntgart in stopim do ceste, ki pelje proti naslednji planini. Ker le ta dobro zavija, jo mahnem po bližnici na hrib nad sosedno planino. Z vrha vidim kolesarja in sem ter tja se pokaže tudi kakšen avtomobil. Spustim se po bregu, polnem krav in bikov do doma na Šiji. Ustavim se nad njim in počijem na klopci. Imam lep razgled in pogled na naslednjo planino Ilovico in v daljavi že vidim Kofce. Spustim se na planino in nadaljujem malce po kolovozu in nato po označeni poti navzgor na planino Kofce. Tudi tu je videti živali na paši. Na vseh planinah je živahno in vredno obiska. Še zadnje fotografije Košute in gora v daljavi in odpravim se navzdol v gozd in po jutranji poti mimo kmetije Matizovec do parkirišča.
Osem urna tura je za menoj in pred menoj je le še vožnja proti domu ter urejanje fotografij.