Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Meja trajnega snega

Delo - Maja Prijatelj Videmšek: ... je tiho izginila že pred leti
Delo: V gorah merijo že 60 let

Podnebne spremembe v naših Alpah Sistematične meritve le na Kredarici in Triglavskem ledeniku – Toplejša gorska jezera

Alpski svet se segreva dvakrat hitreje od drugih območij na našem planetu, podobno velja tudi za slovenske Alpe, ki so se v 50 letih ogrele za slabi dve stopinji Celzija. Toda daljših in sistematičnih raziskav, kaj se dogaja v slovenskem visokogorju, tako rekoč ni. Tiste, ki so, potekajo večinoma projektno, zato ne dajejo daljših nizov podatkov, razdrobljene pa so med različnimi bolj ali manj nepovezanimi institucijami.

Najdaljše sistematično spremljanje podnebnih sprememb v visokogorju, in s tem tudi eden najstarejših znanstveno-raziskovalnih projektov v Sloveniji, so letne meritve in opazovanja Triglavskega ledenika, ki jih sodelavci Geografskega inštituta Antona Melika na Znanstveno-raziskovalnem centru SAZU izvajajo od leta 1946. Triglavski ledenik in ledenik pod Skuto sta med redkimi neposrednimi dokazi podnebnih sprememb in posebne ranljivosti alpskega sveta.

Ledenika še za dobra tri nogometna igrišča

Triglavski ledenik oziroma ledeniška zaplata, ki je od njega ostala, je na začetku meritev z obrobnimi snežišči meril več kot 15 hektarov, ob koncu lanske talilne dobe pa le še 3,6 hektara, kar je za približno tri nogometna igrišča in pol. »Bili smo že na polovici nogometnega igrišča,« najmanjšo izmerjeno površino (0,7 hektara) po doslej rekordno vročem poletju leta 2003 pokomentira Miha Pavšek z Geografskega inštituta Antona Melika. Med letoma 1983 in 2003 je bilo krčenje ledenika najhitrejše od začetka meritev, v zadnjem desetletju pa se je zaustavilo. »Ali je to le prehoden trend ali pa se bo ledenik še zmanjšal in postopoma izginil, se bo pokazalo že v prihodnjih letih.«

Ledenik pod severno steno Skute v Kamniško-Savinjskih Alpah je zaradi kotanjaste lege večji del leta skrit pred soncem, zato je njegovo taljenje zmernejše. Poleg tega njegovo površino občasno prekrije obilnejše kamninsko gradivo, posledica skalnih podorov z ostenja nad ledenikom. Sistematična opazovanja ledenika potekajo od leta 1948, ko so opravili prve uradne meritve. Takrat je meril tri hektare, zdaj pa le še kakšen hektar. Še bolj kot zmanjševanje površine vzbuja skrb njegovo tanjšanje, saj je bil na začetku meritev več deset metrov debelejši, kot je zdaj, piše Enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem. Po besedah geografa Boruta Peršolje utegne ledenik spodnesti padavinska voda, ki ustvari predor pod njim in ga »pobira« od spodaj.

Zadnje sneženje dva tedna prej

Leta 1954 so vremenske razmere v visokogorju začeli spremljati na meteorološki postaji na Kredarici, ki je edina nad 2000 metri nadmorske višine pri nas. Približno na gozdni meji, ki je tudi meja visokogorja, delujejo še postaje Vogel, Krvavec in Rogla, a so po besedah Gregorja Vertačnika z Agencije RS za okolje podnebne razmere tam precej drugačne kot na Kredarici, niz podatkov pa precej krajši in manj zanesljiv. Na Kredarici, kjer bodo to soboto s slovesnostjo zaznamovali 60 let neprekinjenih meteoroloških meritev in odprli prenovljeno samodejno meteorološko postajo, se je v obdobju 1961–2011 ozračje segrelo za okoli 1,8 stopinje Celzija. Dvig temperature po besedah Vertačnika ni bil enakomeren. Od leta 1961 do sredine 70. let ga skoraj ni bilo, nato je približno 20 let temperatura močno naraščala, zadnjih 20 let pa narašča nekoliko počasneje.

Količina padavin se v zadnjih 50 letih v nobenem letnem času ni bistveno spremenila, na letni ravni pa se je verjetno nekoliko zmanjšala. »Pri višini novozapadlega in skupnega snega v nižjih delih Alp je opazno zmanjšanje (za okoli deset do 15 odstotkov na desetletje, vendar je trend precej nezanesljiv), za visokogorje pa ni dovolj meritev za zanesljivo oceno. Podatki s Kredarice sicer namigujejo, da se je tudi v visokogorju količina snega zmanjšala,« dodaja meteorolog.

Zaradi segrevanja nastopi zadnje sneženje povprečno okoli dva tedna prej kot pred 50 leti, prvo sneženje jeseni pa približno ob istem času kot pred nekaj desetletji. Sončno obsevanje se je v 50 letih povečevalo za okoli štiri odstotke na desetletje, najbolj očitno spomladi in pozimi. Poleg globalnega segrevanja, ki je predvsem posledica človekove dejavnosti, so te spremembe posledica sprememb v gibanju zračnih mas, lokalno in regionalno pa je pomemben tudi vpliv tal (spremembe gozdnatosti, kmetijske rabe tal, urbanizacija in drugo),« sklene Vertačnik.

Izumrtij še ni …

O vplivih segrevanja ozračja, spremenjenega padavinskega režima in povečane vsebnosti ogljikovega dioksida na rastlinje v slovenskem visokogorju je še malo raziskanega. A tudi iz drugih delov Alp in visokogorij na splošno se ne morejo pohvaliti z dovolj dolgimi nizi podatkov, ki bi zadostovali za relevantno ovrednotenje vpliva podnebnih sprememb. Obstaja ogromno modelov, pove dr. Tadeja Trošt Sedej z Biotehniške fakultete v Ljubljani. Terenskih raziskav pa je bistveno manj.

Edina mreža merilnih mest z enotno metodologijo deluje v okviru mednarodnega projekta GLORIA, ki spremlja spremembe biotske raznovrstnosti v visokogorju. Leta 2001 je bilo vanjo vključenih 66 vrhov v vseh glavnih gorskih sistemih v Evropi, a nobeden iz Slovenije. Prve sistematične raziskave so bile opravljene med letoma 2001 in 2008. »Pokazale so, da se je v osrednjih Alpah in severnih pogorjih v Evropi in Ameriki v alpinskem pasu [nad gozdno mejo, op. p.] povečalo število vrst,« pove Trošt Sedejeva. »To pomeni, da se povečuje pritisk nižinskih vrst, kar pomeni večjo kompeticijo za alpinske in nivalne rastline. Slednje rastejo nad 2500 metri, kjer je dolgotrajna snežna odeja.«

Alpinske vrste so izpodrinjene tudi s strani montanskih, ki poseljujejo območje, kjer je že gozd. Pomikanje vrst navzgor je najbolj problematično za nivalne vrste – v slovenskem visokogorju jih je zelo malo –, saj se nimajo več kam umakniti, zato se njihovo število ponekod, denimo v Tirolskih Alpah, že zmanjšuje. Alpinske rastline pa se načeloma lahko umikajo proti nivalnemu pasu, vendar so prav tako ogrožene. Po besedah Trošt Sedejeve za zdaj ne izumirajo, saj najdejo ugodno mikrorastišče v bližini. Toda z desetletji takšnega razvoja lahko pričakujemo tudi to.

Pomikanje gozda zaradi človeka

Zaradi pomanjkanja terenskih podatkov si biologi včasih pomagajo s fotografskim gradivom. Fotografiji z Urala, posneti na istem območju v letih 1929 in 1999, jasno kažeta na dvigovanje drevesne meje, ki je izključno posledica segrevanja ozračja. Pri interpretaciji pomikanja dreves navzgor zaradi podnebnih sprememb je sicer potrebna previdnost, saj je dvigovanje drevesne meje marsikje posledica človekovega vpliva. Tako je tudi v Sloveniji, kjer je bila zgornja gozdna meja v glavnem umetno znižana zaradi kmetijske dejavnosti. Zadnjih 100 let pa se zaradi opuščanja tradicionalnih oblik kmetovanja ta območja spet zaraščajo, pojasni Urša Vilhar z Inštituta za gozdove Slovenije. Na njem spremljajo stanje gozdnih ekosistemov v Sloveniji od leta 2004, vendar to obdobje po njihovem ni dovolj za podajanje trendov o vplivih podnebnega segrevanja na gozdno vegetacijo v višjih legah.

Segreva pa se voda v visokogorskih jezerih in krajša se obdobje njene zaledenitve, so ugotovili na Nacionalnem inštitutu za biologijo. Meritve temperature površinske vode v petih alpskih jezerih v letih 2001–2011 (Zgornje in Spodnje Kriško jezero, Krnsko jezero, Jezero v ledvici, jezero v Planini pri Jezeru) so pokazale, da se je ta v povprečju povišala za desetino stopinje na leto oziroma pol stopinje v desetletju, kar je precej visok trend naraščanja, pove dr. Anton Brancelj. »Temperatura vode se sicer spreminja le v zgornji plasti petih metrov, pod njo pa je skozi vse leto ista, okoli štiri stopinje Celzija,« dodaja.

Nekatere poti prenevarne

Borut Peršolja kot vodnik Planinske zveze Slovenije in inštruktor planinske vzgoje poda še nekaj izkustvenih opažanj o spreminjanju razmer v gorah zaradi podnebnega segrevanja. »Nekoč so slovenski hribi za 29. november zmrznili in je zima trajala neprekinjeno do 1. maja. Mehansko preperevanje je bilo sicer prisotno, ni pa bilo zelo izrazito. V sedanjih milih zimah ali hladnih pomladih pa temperatura prehaja pod in nad ledišče celo večkrat v enem dnevu. Rezultat so obilno mehansko preperevanje, številni odlomi in krušljive stene.«

Količina padavin na letni ravni za zdaj ostaja enaka. Močno pa se je spremenila njihova razporeditev, pove Peršolja. »Dež, ki je nekoč padel v enem mesecu, zdaj lahko pade že v nekaj urah. Siloviti nalivi prenašajo in spirajo velike količine razpadlega kamenja tudi na izpostavljene planinske poti. Zdi se, da so opisani procesi preperevanja intenzivnejši, zato tudi vedno več obiskovalcev gora uporablja čelado na tistih delih poti, kjer to še pred desetletjem ni bilo običajno.« Kot poti, ki sta že prenevarni za gorništvo, omenja pot čez Kriško steno in deloma tudi pot na Triglav.

Negativna posledica segrevanja je, da imajo planinske koče, ki se preskrbujejo samo z deževnico, precejšnje težave s preskrbo z vodo, saj naenkrat padejo velike količine vode, ki je ne morejo zajeti, v drugih obdobjih pa je padavin bistveno manj. Ena redkih pozitivnih posledic pa je podaljšanje gorniške sezone, tako v spomladanskem kakor jesenskem delu. »In seveda: snežna meja [meja trajnega snega, op. p.], ki je bila v Sloveniji domnevno na višini 2700 metrov, je pred leti že izginila z nje. Neopazno, brez mastnih časopisnih naslovov.«

Maja Prijatelj Videmšek 

  28.08.2015 

 


 

V gorah merijo že 60 let

Ljubljana - Ministrstvo za okolje in prostor jutri ob 12.30 pri Triglavskem domu na Kredarici pripravlja slovesnost ob 60-letnici neprekinjenih meteoroloških meritev in opazovanj, ob tem pa bodo uradno odprli tudi prenovljeno samodejno meteorološko postajo. Na Kredarici bosta ministrici za okolje in za obrambo Irena Majcen in Andreja Katic podpisali še nov sporazum o operativnem sodelovanju pri izvajanju meteorološke, hidrološke, oceanografske in lavinske dejavnosti ter spremljanju in preučevanju naravnih nesreč.

Na Kredarici je bila letna povprečna temperatura zraka v obdobju 1961-1990 še -1,7 stopinje Celzija, v obdobju 1971-2000 je bilo letno povprečje -1,3 stopinje Celzija, v obdobju 1981-2010 pa že -1 stopinja Celzija. Dogodek je odprt za javnost.

 

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45951

Novosti