Janez Pikon: Najvišji je v skupini Hafner gruppe in s panoramskim razgledom na Reisseck, Hochalmspitze, Ankogel ..., ob boljši vidljivosti pa seže pogled tudi do Grossglocknerja. 
Močno dežuje, brisalci komaj sproti brišejo stekla na avtomobilu, ko vozimo po avtocesti od Beljaka (Villach) v smeri Salzburga. Izberemo izvoz za Gmünd, ter sledimo v dolino in naselje Malta, mimo slapu Fallbach, ter po strmi in občasno ozki cesti, ki nas po številnih kamnitih in v živo skalo izsekanih predorih pripelje do parkirišča ob najvišje ležečemu akumulacijskemu jezeru Speicher Kölnbrein. Grosse Hafner je najvišja gora v gorski skupini Hafner gruppe z panoramskim razgledom na bližnje visoke gore, te so Reisseck (2965m), Hochalmspitze (3360 m), Ankogel (3252m) ..., ob boljši vidljivosti pa seže pogled tudi na Grossglockner (Veliki Klek, 3798 m). Torej začnemo z dežnikom v roki in zagnano sledimo želenim razgledom nasproti, ter se usmerimo vzhodno v smeri Planinske koče Kattowitzer Hütte (2320 m), kjer nas smerokazi vodijo v rahlih vzponih in spustih.
Prečimo pobočja proti jugovzhodu, mimo številnih potočkov na in preko gorskega travnika Salzgitter Steig (2432 m), z večjim potokom in slapom. Daljši vzpon nas privede do razpotja in preko sedla vzhodno z višjim vrhom Gamsleitenkopf (2346 m), odkoder sledi daljše prečenje v rahlem vzponu in spustu do Planinske koče Kattowitzer Hütte.
Po krajšem odmoru začnemo severno navzgor v smeri visoke gore Grosser Hafner. Sledi vzpon čez travnato pobočje ob potočku do smerokaza s smerjo in potjo zahodno, tudi proti škrbini Lanischscharte (3016 m). Strmo nadaljevanje na greben gore s prelepim razgledom severno nas privede do križišča s smerokazi, ki nas vodijo v vzhodno po izpostavljenemu grebenu v smeri visoke gore. Severno pa se pot strmo spušča po zavarovalni plezalni poti do in mimo ledenika Wastlkarkees v smeri treh velikih jezer Rotgüldensee. Grebenska smer s potjo postane zahtevnejša in vodi preko izpostavljenih plošč z razmeroma kratko zavarovano plezalno potjo, zato so v pomoč nameščene plastične vrvi za samovarovanje po severni in južni strani grebena preko gladkih ostro robnih balvanov, kasneje se smer postopno umiri in manj zahtevna preide na širok greben gore.
Posebnosti na razglednem grebenu so številne kamnite in podolgovate plošče, ki pokonci štrlijo v nebo in jih je že od daleč zlahka opaziti. Gorniki jih skozi čas naključno postavljajo in spreminjajo podobo visoke gore, katere do vrha sledi le še krajši vzpon po širokem grebenu. Namestitev v zavetju velikanskih granitnih blokov nam še kako prija, čeprav občasni sončni žarki tudi ogrejejo, da naše posedanje s prelepimi razgledi še lažje spreminjajo občutek za čas. V obratni smeri se vračamo po grebenu, južno nad ledenikom Wastlkarkees do križišča in sedla, ter po gorskem travniku do Planinske koče Kattowitzer Hütte. Krajši oddih z okrepčili in zadovoljni se vrnemo po zahodnem prečenju do akumulacijskega jezera Speicher Kölnbrein in parkirišča.
Janez Pikon