Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Avgusta bo v Julijcih veselo

01.08.2015

 

ponedeljek, 3. avgust 2015, ob 05:29, Mitja Gleščič, ogledov: 1495

Primorske novice: Poletna planinska sezona je v polnem zamahu: avgusta pričakujejo še več domačih ljubiteljev gora - Planinske koče praznujejo

Vreme je letos bistveno bolj kot lani naklonjeno obisku gora. Avgusta bo v Julijskih Alpah še posebej slovesno, saj častitljivih 120 let praznujeta Aljažev stolp, najvišje ležeče slovensko planinsko zavetišče, in Vodnikov dom na Velem polju (na fotografiji). Že minulo soboto pa so v Kamniških in Savinjskih Alpah slovesno obeležili 115-letnico Češke koče na Spodnjih Ravneh. “V primerjavi z lansko je letošnja planinska sezona do zdaj fantastična, četudi je od začetka počitnic obisk med tednom nekoliko usahnil, saj slovenski planinci večinoma prihajajo avgusta. Največ obiskovalcev je Čehov, v zadnjem mesecu je bila večina prenočevalcev čeških planincev. Res je močno opazna promocija naše koče na Češkem,” je zadovoljna Karmen Karničar, oskrbnica Češke koče na Spodnjih Ravneh nad Jezerskim (1542 m, PD Jezersko).


Koča je ena najstarejših in najbolj priljubljenih planinskih koč v slovenskih gorah ter spomenik več kot stoletje trajajočega slovensko-češkega prijateljstva. Zgradila jo je češka podružnica Slovenskega planinskega društva v Pragi in jo odprla 26. julija 1900, ko jo je tudi blagoslovil duhovnik v Dovju Jakob Aljaž.

120 let Aljaževega stolpa in Vodnikovega doma

Prav Jakob Aljaž je s pomočjo še nekaj prijateljev pet let pred tem, 7. avgusta 1895, na vrh Triglava postavil pločevinasti stolp. Več kot 300 kilogramov pločevine so na goro znosili na hrbtih, s postavitvijo stolpa pa želeli označiti vrh 2864 metrov visoke gore za slovensko zemljo. Pred tem je Aljaž od tamkajšnje občine za en goldinar kupil 16 kvadratnih metrov vrha Triglava in s tem želel prehiteti težnje tujcev, predvsem Nemcev, po osvajanju slovenskih gora. Ob 120. obletnici postavitve Aljaževega stolpa bo prihodnji petek, 7. avgusta, dopoldne spominska slovesnost na vrhu Triglava, popoldne pa bodo na Dovju položili venec na grob Jakoba Aljaža in darovali mašo v njegov spomin. Pred Slovenskim planinskim muzejem v Mojstrani pa bo ob 18. uri svečana akademija s kulturnim programom in odprtjem razstav Aljažev stolp - Ta pleh ima dušo!, ki je bila doslej na ogled v Kopru, in del udeležencev slikarske kolonije Vrata 2015.
19. avgusta bo minilo tudi 120 let od odprtja Vodnikovega doma na Velem polju (1817 m, PD Srednja vas v Bohinju), ki so ga v spomin na 100. obletnico vzpona Valentina Vodnika na Mali Triglav 20. avgusta 1795 poimenovali po slovenskem pesniku. “Sezona ni najboljša, saj je manj obiska kot prejšnja leta, vendar precej več kot lani. Večinoma tu prenočujejo le tujci, ki se odpravljajo na Triglav, Slovencev pa je zelo malo, saj so julija na morju, zato pričakujemo večji obisk po 1. avgustu," pave oskrbnica Viktorija Pirnat.

Okolju in družinam prijazne planinske koče

Slovenska planinska društva upravljajo s 178 planinskimi kočami, zavetišči in bivaki s skoraj 7400 ležišči in več kot 10.000 sedišči. Planinske koče so poleti večinoma stalno odprte, ažurno osvežene podatke o odprtosti pa lahko planinci preverijo na spletni strani Planinske zveze Slovenije (PZS). “Upravljalci koč se vedno bolj trudijo z ureditvijo ekološke problematike koč, torej z gradnjo čistilnih naprav, in z dodatno ponudbo za družine. Zato z veseljem ugotavljamo, da narašča število koč, ki so pridobile ustrezne certifikate s področja okolju in družinam prijazne koče," poudarja podpredsednik PZS Miro Eržen.
Med kočami, ki se ponašajo z obema certifikatoma, je tudi koča na planini Razor (1315 m), s katero upravlja PD Tolmin. Še dve primorski koči - dom dr. Klementa Juga v Lepeni (700 m) in planinski dom pri Krnskih jezerih (1385 m), s katerima upravlja PD Nova Gorica, pa imata certifikat družinam prijazna planinska koča.
“Seveda smo ponosni, da smo pridobili oba certifikata. A to ni le dobra referenca za našo kočo, pač pa tudi obveza za vse nas. Letos smo veliko vlagali v okolico koče, uredili smo tudi družinsko sobo... Ni kaj, se je treba potruditi, certifikat se namreč obnavlja na pet let,” pravi gospodar koče na planini Razor Darij Kenda, ki je z letošnjim obiskom zadovoljen. “Zdaj sicer prednjačijo tujci, zlasti Belgijci, Nemci in Italijani, v avgustu pa pričakujemo tudi več Italijanov, ter - standardno - Slovencev,” pojasnjuje. Planina Razor je namreč lahko dostopna in tudi zelo priljubljena planinska postojanka, saj leži na stičišču treh pomembnih planinskih poti: slovenske planinske transverzale, evropske pešpoti E7 in geološke poti.

PETRA VIDRIH

 

 

eXTReMe Tracker