SMAR s Francozi - drugi del (19.-25. april Verdon) / Lansko poletje so nas v Sloveniji obiskali mladi francoski alpinisti.
Ker bi formalno ustvarjanje skupine zanje pomenilo prevelike birokratske zaplete, so se organizirali sami pod vodstvom Seba Ratela, ki je združil šest motiviranih alpinistov. Letos je ta skupina organizirala naš povratni obisk v Franciji in izbrala področje v okolici Verdona, kjer so najeli hišo, v kateri smo bili nastanjeni ves čas (od 19. do 25. aprila).
Udeleženci: Luka Lindič, Tjaša Jelovčan, Matevž Mrak, Matej Mučič, Matej Balažic in Marko Prezelj (mentor). Francoski gostitelji: Sebastien Ratel, Sylvaine Thiabaud, Renaud Fine, Aurellie Didillon, Maxime Pucheus.
Naš prvotni načrt je bila udeležba na plezalnem srečanju mentorskih skupin v dolini Val Formaza od koder smo nameravali nadaljevati v Francijo. Močno deževje je organizatorje prepričalo v odpoved srečanja. Mi smo se temu prilagodili tako, da smo na pot odšli dva dni kasneje kot smo nameravali.
Tokratna akcija je dobro "pomerila" plezalne sposobnosti posameznikov, družabni vidik pa je bil na visokem nivoju, saj smo se z gostitelji izmenjavali pri pripravi hrane in na ta način spoznavali tudi kulinarične razlike in sposobnosti.
Plezanje je bilo raznoliko in manj "športno" kot utegne pomisliti kdo, ki Verdon in okolico enači s športnim plezanjem. Za štiri člane, ki so se skupini pridružili zadnji, je bila tokratna akcija tudi inikator, da bodo morali dvigniti svoj plezalni nivo, če bodo želeli slediti generaciji pred njimi. V smereh s sprotnim nameščanjem varovanja so se najbolj izkazali tisti, ki imajo s tem veliko izkušenj. Tudi v smereh kjer je za varovanje poskrbljeno s svedrovci je bilo potrebno veliko zbranosti, ker je največkrat ocenjene težave potrebno preplezati prav med svedrovci.
Kljub temu, da se trije člani naše skupine niso udeležili tokratne izmenjave s Francozi, je bila izkušnja pomembna v mozaiku spoznavanja novih plezalnih področij in vrstnikov iz drugih okolij.
Marko Prezelj
Poročilo:
Tokratna SMAR akcija je potekala kot drugi del izmenjave s francoskimi alpinisti. Namen akcije je bil izmenjava izkušenj s tujimi alpinisti, ter plezanje v kopni skali v okolici Verdona, ki velja za enega od področij, kjer se je začelo razvijati plezanje dolgih športno plezalnih smeri. Ves čas akcije smo bili nastanjeni v vasi Annot, ki je od Verdona in Aigluna, sten kjer smo plezali, oddaljena eno uro vožnje.
Napoved vremena je bila dobra za ves teden, zato smo želeli maksimalno izkoristiti čas za plezanje. Dan po prihodu v Annot smo se odpravili plezat nad vas, kjer prevladujejo krajše plezalne smeri v peščenjaku. Plezanje poteka po počeh s sprotnim nameščanjem varovanja. Vsi udeleženci so preplezali več krajših smeri. Tretji dan smo se odločili za plezanje v Verdonu, kjer plezanje poteka po značilnih sivo-rumenih platah z luknjicami, ocene pa so ponavadi take, da te kar malo prizemljijo. Matevž, Matej M. Tjaša, Renaud in Slyvain so preplezali klasično smer Ula, kjer poteka plezanje po zajedah s sprotnim nameščanje varovanja. Marko, Sebastien, Matej in Maxime so plezali v sektorju Fenrir, za katerega je značilno klasično verdonsko plezanje po sivih ploščah, Luka in Aurreli pa sta plezala Le fete de Nerves, prvo smer z oceno 7a+ v Verdonu. S plezanjem smo bili zadovoljni in se veselili naslednjega obiska Verdona. Naslednji dan smo se odločili za plezanje balvanov na planoti nad Annotom, vendar pa se je vsem poznala rahla utrujenost in razboleli prsti od stiskanja majhnih oprimkov v Verdonu. Dan izkoristimo za počitek in nabiranje svežih moči za naslednje dni. V četrtek premešamo naveze in se odpravimo v steno Aiglun, ki je malo manj znana od Verdona in ponuja drugačen stil plezanja. Stena je bolj previsna z dobrimi oprimki, plezanje pa je navdušujoče v odprti in zračni steni. Luka, Slyvaine, Tjaša in Maxime, so se odpravili v centralni del stene, kjer sta Luka in Slyvaine preplezala smer: L'Artisan du Huitiéme Jour, Tjaša in Maxime pa smer Saga. Ostali smo se namenili v levi del stene, kjer poteka več smeri skupaj, zato smo smeri kombinirali med samim plezanjem. Vse naveze so preplezale po eno daljšo športno opremljeno smer. Renaud zaradi obveznosti zapusti izmenjavo, drugi pa se domenimo, da se naslednji dan odpravimo plezat v Verdon. Tokrat se razdelimo na dve skupini. Luka, Tjaša,Matej M. Maxime, Matevž in Matej B. se opravijo v sektor Le Duc, Marko, Sylvaine, Aurrelie in Sebastien pa v sektor L'Imbul. Le Duc ponuja malo drugačno plezarijo od klasičnega Verdona, kapniki in male škraplje. Matej B. in Matevž preplezata smer v levem delu stene, Luka, Tjaša, Matej M. in Maxime pa smer Serie Limitee v desnem delu stene. Ostali del ekipe pleza v sektorju L'Imbul , kjer obe navezi preplezata po dve smeri. Marko in Slyvaine preplezata Ca passe ou sarcasmes , ter Ras le bolchoi, Sebastien in Aurellie pa Hold up mental ter L'age de raison. Po plezanju se vrnemo v Annot. Plan za naslednji dan je plezanje v peščenjaku nad vasjo, vendar že zjutraj dežuje, zato spakiramo in pospravimo, ter se nato poslovimo in počasi odpravimo proti Sloveniji.
Vzdušje na izmenjavi je bilo ves čas na visokem nivoju, prav tako tudi želja in motivacija po plezanju. Nekateri člani SMAR-a so bili tokrat prvič na taki izmenjavi, Luka in Marko, ter preostali del francoske ekipe, pa se je predhodno poznal že iz lanske izmenjave v Sloveniji. Francoski gostitelji so se izkazali z svojo gostoljubnostjo, samo plezanje je drugačno od plezanja v naših hribih, predvsem po kvaliteti skale, pa tudi po dostopih do stene (french approch=parkrišče, 5min hoje, plezanje), nad čimer se ni noben pretirano pritoževal.
Poročilo pripravil Matej Balažic
Komentarji udeležencev:
Matej Balažic:
Samo srečanje mi je bilo zelo všeč, saj sem spoznal nove ljudi (soplezalce), kot tudi novo področje za plezanje, ki me je prepričalo s tem, da na tako majhnem področju v Franciji, lahko vsak dan plezaš drugačen stil plezanja, najbolj všeč pa mi je bilo plezanje v Verdonu in v peščenjaku nad Annot-om.
Tjaša Jelovčan:
Ti Francozi res ne vejo kaj imajo. Kamorkoli pogledaš je 'en konc ene skale'...najbrž primerne za plezanje...Verdon me je navdušil, tako z ambientom kot tudi s plezarijo. Navrtane smeri ali pa nenavrtane. Noro kompaktna skala, dobre linije in pa strmo plezanje. Še bolj pa me je presenetila stena Aiglun. Tu pa je plezanje še malo bolj izpostavljeno, stili plezanja pa se menjajo iz raztežaja v raztežaj. Toliko različnih tipov skale, tudi peščenjak, skoraj na enem mestu. Da o francoski kulinariki in gostoljubnosti ne izgubljam besed...
Matevž Mrak:
Navdušen sem bil nad prijaznostjo in gostoljubnostjo naših gostiteljev. Peščenjaki so ponudili zelo zanimivo plezanje po počeh in luknjah. Ostale blazinice smo pa pustli v Verdonu, ki tudi ni razočaral z odličnimi smermi in ostro skalo.
Matej Mučič:
Od izmenjave s Francozi, ki je bila zame tudi prva akcija SMAR, smo odneseli res veliko. Spoznali smo nova področja, ki ponujajo raznovrstno plezarijo. Nekateri smo prvič okusili plezanje v počeh nad Annotom in moram priznati, da plezanje poči ni mačji kašelj. Plezanje v Verdonu in Aiglunu je bilo spektakularno. Smeri so ponudile lepo in konstanto plezarijo, po vseh možnih formacijah skale. Seveda pa brez dobre družbe ne bi bilo tako fino.
Luka Lindič:
Evropejci se radi pritužujemo, da nimamo kje vaditi plezanja poči. Sam sicer še nisem plezal v Ameriki, a se mi vse bolj zdi, da morda samo ne izkoristimo kar nam je dano v Evropi. Annot je samo ena izmed destinacij, ki ponuja čisto pravo trad plezanje v počeh vseh velikosti. Mislim, da nas je plezanje v super peščenjaku vse navdušilo.
Verdon je v smislu plezanja popolnoma izpolnil moja pričakovanja. Drugače pa je okolje precej polno hrupa "base jumperjev", "slacklinerjev", "ropeswingerjev", turistov in seveda tudi plezalcev, kar na trenutke moti. Izreden potencial, ki ga knajon ponuja vsem tem športom, pač želimo izkoristiti vsi. Morda sem pogledal preveč filmov Edlingerja, ko je bil Verdon še bolj prazen.