Delo - Blaž Račič: Reševalna vaja Tehničnemu osebju ob večjih nesrečah pomagajo gorski reševalci, ki na kraj nesreče pridejo v eni uri
Kamnik – Po temeljiti, več kot 300.000 evrov vredni obnovi dvosedežnice Šimnovec na Veliki planini, so v ponedeljek popoldne kamniški gorski reševalci na njej opravili reševalno vajo. Zaradi hude okvare pogona dvosedežnice je na sedežih naprave od pet do deset metrov nad tlemi ostalo več potnikov.
Na vaji so skupaj sodelovali zaposleni v družbi Velika planina in kamniški gorski reševalci, saj morajo oboji sodelovati pri morebitnem reševanju. Kljub temu da so po temeljiti prenovi naprave možnosti za morebitno nesrečo relativno majhne, pa morajo vsaj enkrat na leto opraviti reševalno vajo, da so reševalci ustrezno pripravljeni in usposobljeni in da lahko posredujejo ob morebitni nesreči, je pojasnil Leon Keder, direktor družbe Velika planina. Zaradi loma reduktorja se je naprava zaustavila. Linija je bila polna potnikov, zato so aktivirali gorske reševalce, je o izhodišču vaje dejal Leon Keder.
Kot je povedal Andrej Potočnik, vodja obratovanja na Veliki planini, so zadnje večje reševanje zaradi nesreče na Veliki planini opravili pred 20 leti, ko se je zaradi močnega vetra iztirila jeklenica sedežnice. Potočnik je dodal, da se mora v primeru, ko zaradi tehnične okvare ali napake na sedežnici ostane manjše število potnikov (od pet do deset), kot vodja obratovanja v pol ure odločiti, ali bodo reševanje opravili tehnični delavci na dvosedežnici sami. Če potnikov sami ne bi mogli rešiti, bi morali o nesreči obvestiti center za obveščanje oziroma na pomoč poklicati kamniške gorske reševalce.
Načelnik kamniških gorskih reševalcev Franc Miš je povedal, da lahko reševalci poleti, če se na Veliko planino iz Kamnika pripeljejo z avtom, reševati začnejo okoli eno uro po nesreči, medtem ko lahko, če nihalka normalno obratuje, reševati začnejo že nekoliko prej. Pozimi je dostop zaradi zahtevnejših razmer daljši, zahtevnejša je logistika, medtem ko tehnika reševanja ostaja enaka. V primeru nesreče, ko bi na sedežnici ostalo več potnikov in jih kamniški gorski reševalci hitro ne bi mogli rešiti sami, lahko na pomoč pokličejo še sosednja društva gorske reševalne zveze, če bi se pokazala potreba zaradi obsega nesreče ali neugodnih vremenskih razmer, pa tudi druge reševalne službe, okoliška gasilska društva ali jamarje, je povedal Miš. Z družbo Velika planina imajo reševalci sklenjeno pogodbo o reševanju za nedoločen čas. Miš je povedal še, da se takšne nesreče dogajajo redko. Na nihalki so reševalno vajo opravili lani.
Zaradi zahteve prometnega inšpektorata, ki je zaradi varnostnih razlogov prepovedal obratovanje dvosedežnice Šimnovec, so jo letos temeljito obnovili, zato je zdaj možnosti za nesrečo zelo malo, je dejal Leon Keder in dodal, da je naprava izdelana tako, da lahko kljubuje tudi močnejšemu vetru. V sklopu temeljite obnove, ki jo je potrdil tudi kamniški občinski svet (družba Velika planina je v lasti občine Kamnik), so zamenjali vse varnostne elemente, sanirali nosilne stebre, zamenjali pogonski motor, naprave za električno krmiljenje in sedeže.
Na Veliki planini so lani prepeljali okoli 30.000 potnikov, od tega večino poleti. V podjetju si želijo, da bi število potnikov povečali in da bi se spet približali številki 42.000 potnikov, kolikor so jih prepeljali pred dvema letoma, ko je dvosedežnica še obratovala.
Kamniški reševalci z manj dela
Kamniški gorski reševalci, ki skupaj štejejo 35 operativnih članov, letošnje poletje nimajo veliko dela, saj v gorah v okolici Kamnika (na območju od Krvavca do Ojstrice na južnem delu Kamniško-savinjskih Alp) vlada »zatišje«, je o letošnji sezoni dejal Franc Miš. Statistika je ugodna, je dodal in ocenil, da so takšne razmere tudi zaradi preventivnega dela gorskih reševalcev.
Fotografiral in zapisal Blaž Račič