Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Od konjička za elite

Delo, Trip: ... do dostopnega športa - Alpinizem po 15 letih

Alpinizem po 150 letih Mont Blanc vsako leto privabi več deset tisoč plezalcev, vendar jih precej manj zares osvoji vrh gore

Pred 150 leti so najvišje alpske vrhove osvajali maloštevilni bogati Britanci, med katerimi so bili, denimo, literarni kritiki, sodniki in raziskovalci. Nikoli niso pričakovali, da se bo njihov konjiček, namenjen le pravim »gentlemanom«, razvil v globalen šport. Danes v gore hodijo ljudje vseh družbenih razredov in se lotevajo gorskih vrhov daleč stran od evropskih vrhov v Alpah, kjer se je vse začelo leta 1865.

»Vse se je spremenilo v komaj dveh dneh,« je povedal Claude Marin, gorski vodnik, ki pomaga organizirati slavnostne dogodke, s katerimi bodo praznovali 150. obletnico alpinizma v Chamonixu, enem najstarejših francoskih smučarskih in alpinističnih letovišč v senci pod Mont Blancom, najvišjo goro v Alpah. Štirinajstega julija tega leta se je raziskovalec, ilustrator in pisatelj Edward Whymper zapisal v zgodovino, ko je stopil na vrh 4478 metrov visokega Matterhorna na italijansko-švicarski meji. Med sestopom so trije Britanci in vodnik, legendarni chamonijski alpinist Michel Croz, zdrsnili po pobočju in se ubili. Zaradi nesreče se je v Veliki Britaniji razvnela ostra debata o tem, ali ne bi bilo morda bolje takšno nevarno dejavnost popolnoma prepovedati. Toda že naslednji dan je še ena skupina Britancev stopila na vrh še višjega Mont Blanca med Francijo in Italijo. Skupina ni bila prva, ki je osvojila 4810 metrov visoki vrh – ta podvig je bil opravljen že leta 1786 –, vendar so bili njeni člani prvi, ki so se povzpeli na vrh po novi težavni smeri na italijanski strani.

Danes Mont Blanc vsako leto privabi več deset tisoč plezalcev, vendar jih precej manj zares osvoji vrh gore. Leto 1865 velja za leto, ko »se je začel alpinizem kot šport, kakršnega poznamo danes,« je povedal Marin. V desetletju pred tem podvigom je dejavnost, s katero so se do takrat ukvarjali predvsem znanstveniki, postajala čedalje bolj zanimiva za večje skupine ljudi. »Ljudje niso več hodili v gore samo zaradi znanstvene radovednosti,« je zapisal Gilles Modica v svoji knjigi Leto 1865 in zlata doba alpinizma. Morin je zbral podatke o 81 prvih pristopih tega leta v Alpah in Pirenejih, gorstvu med Francijo in Španijo in ugotovil, da so med prvopristopniki očitno prevladovali Britanci. Med 63 alpinisti, ki so osvojili 65 alpskih vrhov leta 1865, je bilo 34 Britancev, 13 Avstrijcev, 9 Švicarjev, 6 Italijanov in en Francoz. Po uradnih podatkih iz Chamonixa jim je pomagalo 53 lokalnih vodnikov. Osem let pred tem je elitna skupina 28 Britancev v Londonu ustanovila prvo planinsko društvo na svetu – The Alpine Club. Društvo je spodbujalo plezanje kot šport in kulturno dejavnost ter spodbujalo svoje člane, naj poskušajo ovekovečiti veličastno gorsko pokrajino v knjigah, na fotografijah in slikah. Tako so nastala nekatera klasična dela, denimo Whymperjeva knjiga Plezanje v Alpah iz leta 1871 ter knjiga očeta Virginie Woolf in literarnega kritika Leslieja Stephena Igrišče Evrope. Ob 150. obletnici alpinizma bodo v celinski Evropi prvič razstavili nekatera besedila, oljnate slike in akvarele, ki so jih ustvarili v britanskem planinskem društvu. Poustvarili bodo tudi enega od vzponov iz leta 1865 z oblačili in opremo, ki so jo uporabljali tedanji alpinisti, medtem ko bodo v Chamonixu 11. in 12. julija priredili tekmovanje za svetovni pokal v športnem plezanju. V znamenitem švicarskem letovišču Zermatt bodo pripravili predstave na prostem, s katerimi bodo praznovali prvi vzpon na Matterhorn. Nanj se 14. julija ne bo smelo plezati, ker bi organizatorji tako radi počastili spomin na približno 500 alpinistov, ki so umrli na tej gori po letu 1865.

Alpiniste čaka še veliko dela

Sodobni alpinisti se lotevajo vzponov precej drugače, kakor so to počeli prvi plezalci, ki so se pri utiranju poti na visokih nadmorskih višinah zanašali predvsem na svojo energijo, dobro poznavanje razmer in debele sloje ovčjih kožuhov, s katerimi so se obvarovali pred nizkimi nočnimi temperaturami. Plezalci v 21. stoletju uporabljajo mobilne telefone in stopajo po dobro raziskanih območjih v Alpah in drugih gorstvih po svetu ter pri tem skoraj ničesar ne prepuščajo naključju. Plezanje se je »demokratiziralo, predvsem zaradi kartografije«, je pojasnil predsednik združenja gorskih vodnikov v Chamonixu David Ravanel. Kljub veliki priljubljenosti tega športa na svetu pa še vedno ostaja veliko neraziskanih območij, meni Ravanel. Od pakistanskih dolin do Antarktike »čaka alpiniste še vedno veliko dela«. Opozarja še na »izjemen razvoj urbanega plezanja« na vrtoglavih višinah po najvišjih stavbah na svetu. AFP

  15.07.2015
Od konjička za elite do dostopnega športa

 

 



 


Matterhorn, gora vseh gora: Delo | G-L

Kategorije:
Novosti Tuje ALP TUJ Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45944

Novosti