Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Izvršni odbor KA PZS

 je prenovil pogoje za pristop k izpitu za naziv alpinist, ki bodo stopili v veljavo z izpiti za leto 2016.

Povod za to odločitev je bilo povečano število prijavnic, ki niso ali so komajda ustrezale minimalnim razpisnim pogojem.

Menimo, da bi morali bodoči alpinisti, ki so znotraj slovenskega alpinizma opredeljeni kot strokovni kader, izkazovati večjo mero suverenosti in samostojnosti v alpinističnih smereh IV. stopnje.
Iz vseh prijavljenih vzponov kandidata mora biti nedvoumno razvidno, da je kandidat sposoben suvereno voditi navezo v kopni skali do težavnosti IV (kompleksno), v snegu do težavnosti II/3 in ledu do težavnosti 3.

Ker se od kandidata pričakuje, da je suveren v 4. težavnostni stopnji v skali, smo se odločili, da se pogoji preoblikujejo na način, da vzponi kot so npr. Bosova grapa poleti, prečenje Zeleniških špic poleti, Slovenska v S steni Triglava poleti itn., tega pogoja ne izpolnjujejo in ne bodo upoštevani. S preoblikovanjem pogojev za pristop k izpitu za naziv alpinist želimo dvigniti raven usposobljenosti kandidatov, kar bo po našem mnenju pripomoglo tudi k dvigu kakovosti dela na odsekih, predvsem z mladimi (tečajniki in mlajšimi pripravniki), ki morajo dobiti trdno osnovo za nadaljevanje svoje alpinistične poti.

Pogoji za prijavo na izpit:

Splošni:

  • Član PZS,
  • Registriran pri KA oz. Član alpinističnega kolektiva
  • starost 18 let,
  • najmanj 3 leta alpinističnega staža,
  • v celoti izpolnjen obrazec »Prijava na izpit za naziv alpinist«,
  • izjava kandidata o zdravstvenem stanju,
  • potrdilo o opravljenem izpitu za starejšega pripravnika.

Posebni:

  • Najmanj 30 različnih kopnih (letnih) alpinističnih vzponov v najmanj dveh različnih gorstvih:
    • od tega najmanj 5 vzponov višjih od 500 metrov z oceno IV ali več (kot prvi ali izmenično v navezi),
    • od tega najmanj 5 vzponov z oceno IV ali več (in višjih od 300 metrov oziroma najmanj 5 raztežajev) kot prvi ali izmenično v navezi.
  • najmanj 15 različnih zimskih alpinističnih tur (pristopi, smeri, turni smuki, ledni slapovi - vsaj 100 metrov):
    • od tega 5 smeri kot prvi ali izmenično v navezi z oceno II/3 ali več,
    • od tega 5 slapov kot prvi ali izmenično v navezi z oceno WI3 ali več,
    • od tega 5 ostalih vzponov (pristopi, turni smuki ...).
  • najmanj 1 alpinistični vzpon (ali pristop) na vrh nad 3500 metrov

Opombe:
V primeru nezadostnega izpolnjevanja posebnih pogojev (premajhnega števila zahtevanih smeri določene težavnosti, napačno napisana ocena za posamezno smer, opremljenosti smeri s svedrovci itd.) bo 5 članska komisija inštruktorjev pregledala prijavo in ocenila, če kandidat lahko opravlja izpit ali ne. Ocena IV pomeni, da ima smer kompleksno oceno IV (in ne III-IV, IV/II-III ipd.).

Vzponi, ki niso opravljeni v gorah – npr. Gradiška in Podraška tura, Staničev vrh, Velik vrh v vzhodnem pobočju Kočne in podobno – se ne upoštevajo !

Alen Marinović, vodja usposabljanj KA PZS
Miha Habjan, načelnik KA PZS

Vir: AO Kranj (10.07.2015)  

10.07.2015
Novi razpisni pogoji za pristop k izpitu za naziv alpinist


...........

Izpit za alpinista
...
(11.07.2015)
...
 

6 komentarjev na članku "Izvršni odbor KA PZS"

Franci Savenc,

KA PZS: / Program alpinist / Izpit za alpinista / Pogoji za prijavo na izpit: / Splošni:

- član PZS / - starost 18 let / - najmanj 3 leta alpinističnega staža / - v celoti izpolnjen obrazec »Prijava na izpit za naziv alpinist« / - izjava kandidata o zdravstvenem stanju / - potrdilo o opravljenem izpitu za starejšega pripravnika

Posebni: / - najmanj 30 različnih kopnih (letnih) alpinističnih vzponov v najmanj dveh različnih gorstvih – od tega najmanj 5 vzponov višjih od 500 metrov (kot prvi ali izmenično v navezi) in najmanj 5 vzponov z oceno IV ali več (in višjih od 200 metrov oziroma najmanj 5 raztežajev) kot prvi ali izmenično v navezi

- najmanj 15 različnih zimskih alpinističnih tur (pristopi, smeri, turni smuki, ledni slapovi - vsaj 100 metrov) – od tega najmanj 5 smeri kot prvi ali izmenično v navezi

- najmanj 1 alpinistični vzpon (ali pristop) na vrh nad 3500 metrov

Opomba: v primeru nezadostnega izpolnjevanja posebnih pogojev (premajhnega števila zahtevanih smeri določene težavnosti, napačno napisana ocena za posamezno smer, opremljenosti smeri s svedrovci itd.) bo 5 članska komisija inštruktorjev pregledala prijavo in ocenila, če kandidat lahko opravlja izpit ali ne. Ocena IV pomeni, da ima smer kompleksno oceno IV (in ne III-IV, IV/II-III ipd.). Vzponi, ki niso opravljeni v hribih - npr. Gradiška in Podraška tura, Staničev vrh, Veliki vrh v vzhodnem pobočju Kočne in podobno - se ne upoštevajo !

Potek izpitov: / Izpit je sestavljen iz teoretičnega dela, praktičnega dela (letna, zimska in ledeniška tehnika ter prva pomoč) in izpitne ture.

Pozitivno opravljena teorija in praksa sta pogoj za pristop k izpitni turi. V kolikor boste negativno opravili teorijo in prakso, boste imeli možnost popravnega izpita in to še pred izpitno turo.

Če ob uspešni teoriji in praksi ne boste pozitivno opravili izpitno turo, jo boste lahko še enkrat opravljali prihodnje leto. V kolikor boste tudi takrat neuspešni, potem vaše znanje ni zadostno za uspešno in varno vodenje naveze v IV.težavnosti stopnji (kar naj bi ta naziv nekako zagotavljal) in boste morali k celotnemu izpitu ponovno od začetka.

POMEMBNO / Glede znanja praktičnega dela je ena posebnost – če bo večina inštruktorjev ocenila, da vaše znanje ni zadostno pri več kot polovici zahtevanih znanj, potem možnosti za popravni izpit ne boste imeli in tako ne boste mogli pristopiti k izpitni turi.

1. teoretični del / Teme so: nevarnosti, prehrana, oprema, prva pomoč, vremenoslovje, izrazoslovje, orientacija, zgodovina, poznavanje gorstev

Vprašanja bodo kar se le da praktična, nekatere teme bodo lahko tudi združene. Vprašanja iz poznavanja gorstev boste dobili vnaprej – seveda jih bo bistveno več kot na samem izpitu.

2.praktični del / Ločen je na dva dela. Zimska, ledeniška tehnika in prva pomoč je nekje v Julijskih Alpah, letna tehnika pa v enem izmed primernih plezališč. Preizkus znanja se izvaja v kar se da realnih situacijah.

3.Izpitna tura / Po uspešno končani teoriji in praksi dobite inštruktorja za izpitno turo + dodatne podrobnosti v zvezi s turo. Inštruktorju se je potrebno OBVEZNO javiti najkasneje v 5 dneh (telefon oz. mail). Potem se z njim dogovorite za turo (glede na vaš in njegov čas), pa čeprav bo to šele mesec ali dva kasneje.

Težavnost ture ne bo visoka, največ smeri z oceno IV-V in ne manj kot IV. Praviloma boste morali celotno smer splezati kot prvi v navezi. Poleg samega plezanja boste morali narediti kratko pripravo na turo, v sklop ture spada tudi poznavanje hribov v bližnji okolici, prav tako bo potrebno pokazati vaše praktično znanje orientacije.

Kriterij znanja na praksi: / Znanje mora biti suvereno in tekoče. Inštruktorji praviloma ne komentirajo vašega dela. V primeru, da naredite napako, ki ima lahko za posledico hujšo nevarnost za vas osebno ali vašega soplezalca, bo inštruktor ukrepal in prekinil vaše delo.

Da bo vaše znanje kar najbolj objektivno ocenjeno bo poskrbljeno s t.i. prostimi inštruktorji, ki bodo ocenjevali delo večih ljudi. Tako bo vaše delo vedno spremljano in ocenjevano s strani dveh ali celo večih inštruktorjev. Na osnovi zapisanega pa bodo o vaši uspešnosti odločali vsi inštruktorji skupaj.

V primeru, da vaše znanje ni zadostno pri več kot polovici zahtevanih znanj (o tem se mora strinjati večina inštruktorjev) potem ne boste imeli možnosti za popravni izpit in boste imeli možnost opravljanja izpita šele ob naslednjem razpisu.

Potrebna oprema / Edini pogoj je, da mora ustrezati normam UIAA oziroma CE. Izbira je vaša in kot bodoči alpinisti morate vedeti kakšno (in tudi koliko) potrebujete za določeno stvar.

Anketa

Ob koncu izpitov dobite tudi kratko anonimno anketo z nekaj vprašanji. Želimo dobiti koristne informacije za prihodnje izpite tudi iz vaše strani. Računamo na vaše sodelovanje in objektivnost.

Alpinistični staž / Zahtevan pogoj 3 leta staža se šteje od začetka obiskovanja vaše alpinistične šole.

Opremljenost smeri s svedrovci / Smeri, ki so opremljene s svedrovci (vsa varovališča ali pa celo vmesno varovanje), seveda ne pridejo v poštev v seznam zahtevanih tur (npr. Paklenica ipd.). Seveda se tudi v kakšni klasični smeri sem ter tja tudi opazi svedrovec, kar pa ne pomeni, da takšna smer ni primerna za vaš seznam. O spornih primerih bo odločala 5 članska komisija ob pregledu prijav.


Igor Pavlič,

Z Janom Podgornikom se popolnoma strinjam! Najbolj se mi zdi smešno problematiziranje "naziva" alpinist! Zakaj sploh obstaja? Seveda s e sčasom kriteriji in melila spreminjata, sam sem bil perpektiemn konev sedemdesetih let, takorekoč za štos, saj sem plezal iz čistega veselja in heca, brez kakšne športne motivacije, dandanes bi moral za ta naziv od KA splezati najmanj kakšen greben v Andih ali dirretissimo v Marmolatati! Če pa že kdo hoče v hribe uvajati "čine" oziroma nazive, kot recimo v vojski, policiji ali v ložah, pa ni nobenega problema višati kriterijev! To je pozitivno, povsod jih nižajo, pa naj gre za izobraževanje ali kaj drugega! Seveda mora vsak "alpinist" suvereno voditi navezo v nekajstometrski steni, kjer je večina raztežavev četrte stopnje, mora imeti pa še rezervo po mojem, če zgrešita oz. zgrešijo, mora obvladati še petico recimo. Če te dobi dež ali sneg v štirici, boš pač plezal petico ali še več, sploh pa boš moral biti suveren, če imaš na štriku začetnika! Sam sem nekoč peljal na zaključno turo nekega pripravnika v Poševno zajedo v V. Draški vrh, neka zajeda, po par raztežajih je začel težiti in se bati, začelo je deževati in grmeti, celkažin sem imel, da sva prišla do roba stene in nikdar več se ni pojavil na "odseku", pa ne zaradi moje malenkosti, sem bil zelo uvideven. (Kako morbidno imenovanje plezalcev na pl. društvih je odsek, kot da so odsekani?!")


Jan Podgornik,

Pri teh nazivih ne gre za nobeno hvaljenje. Ta naziv pomeni, da si sposoben peljat neizkušenega tečajca v neko normalno težko smer in ga varno spravit čez.

Nisem komentiral, ker se z odločitvijo strinjam in jo pozdravljam.

Če ima kdo tako hude probleme s plezanjem, da ne spleza IV+ ali V-, po mojem mnenju nima kaj delat z nazivom. Take smeri so plezali v začetku prejšnega stoletja. Takrat so bile res višek alpinizma. Vmes je minilo 100 let in z uporabo moderne opreme so postale precej lažje.

Vsem, ki jim delajo smeri težje od IV+ težave predlagam intenzivni tečaj plezanja v PCLju, pa bo šlo lažje.


Matej Kucler,

Kdo je planinec, gornik, alpinist, meni je vseeno, nimam pa rad da se taki hvaljo pred drugimi.


Matej Kucler,

Načeloma se strinjam, da bi morali bit kriteriji višji.


Robert Ternik,

V tednu dni nobenega komentarja.

Očitno se vsi strinjajo z odločitvijo nekaj posameznikov, ki bodo na ta način, brez nekega prehodnega obdobja in tehtnega argumenta naredili razliko med alpinisti pred in po 2016. In sicer manj sposobni pred 2016 in bolj sposobni 2016 naprej.

Argument, da je preveliko število prijavnic za izpit, ki ne ustrezajo normativom, ne zdrži. V kolikor katerakoli prijavnica ne ustreza bi jo komisija lahko enostavno zavrnila z obrazložitvijo, da so smeri preslabe in da kandidat ni sposoben. Tudi zvišanje kriterijev ni zagotovilo, da ne bo na naslov komisije prišlo povečano število prijavnic. Saj je to pravzaprav delo komisije, da loči pleve od zrnja.

Trenutna odločitev komisije z dvigom kriterijev sporoča, da so klasike kot so Slovenska in Nemška v Steni, Jesih Potočnik v Debeli peči in mnoge druge v naših stenah, ki so bile nekoč višek alpinizma, neprimerne za kandidata za alpinista, saj so »prelahke«. Ker niso kompleksne štirice.

Tudi argument dviga kakovosti dela z mladimi na odsekih po mojem mnenju ne pije vode. Veliko je mladih dobrih plezalcev, vendar pa so za njih dostopi do sten daljši od nekaj minut čisto predolgi, tako da se žal ne odločajo za alpinizem. Razen izjem. Na njih pa te odločitve komisije tako ne vplivajo kaj dosti.

Lahko se zgodijo tudi tri tople ali celo preveč zasnežene zime zapored brez slapov in inštruktorji ne bodo imeli več dela, ker se ne bo nihče prijavil na izpit, saj ne bo izpolnjeval pogojev.

Pregledal sem knjigo Slovenske stene v kateri sem izmed vseh smeri našel le dve 500 metrski čisti štirici in sicer Centralni steber v Lepi špici in Vzhodni steber v Široki peči. Vse ostale 500m smeri so težje (IV+, V- itd.) in za nekoga ki ne pleza več kot IV nedosegljive, ali pa so prelahke (IV/III oz IV-) in tako ne ustrezajo pogojem. Verjamem, da če bi pregledal še nekaj drugih vodničkov, bi našel še kakšno ustrezno štirico, vendar je bila ta knjiga ravno pri roki.

Komisiji predlagam, da namesto višanja kriterijev v smislu kompleksnih štiric in slapov, poleg že sedaj obveznih, uvede nekaj dodatnih obveznih klasičnih smeri iz različnih gorovij naštetih poimensko. Recimo: letne Nemška v Steni, Zeleniške špice, Jesih Potočnik v Debeli peči; zimske Slovenska v Steni, Kramarjeva v Storžiču, Zeleniška v Begunjščici. Torej smeri, ki jih mora preplezati-pošodrati vsak, ki želi postati alpinist. Pri nekaterih, ki so se z alpinizmom pričeli ukvarjati brez predhodnega poznavanja hribov, lahko sem opazil, da ne poznajo vrhov. S takšnimi obveznimi klasikami, recimo iz vsakega gorovja po dve, bi tudi na ta način nekaterim razširili obzorja, pa tudi plezalci, ki plezajo VIII ali IX, bi spoznali, kje so se po Steni vzpenjali trentski divji lovci ter še nekaj drugih »prelahkih« klasik.

Je pa to le moje mnenje.

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45951

Novosti