Delo - Blaž Močnik: ... proti nesmiselni prepovedi - Gorsko kolesarjenje
Po več letih opozarjanja zakonodaja še vedno ne rešuje problema onemogočanja dejavnosti
Tolmin – Soča Outdoor Festival (SOF) bi moral danes doživeti vrhunec z gorskokolesarskim maratonom, ki pa so ga morali organizatorji zaradi prepovedi kolesarjenja v naravnem okolju odpovedati. Namesto tega pozivajo kolesarje na kolesarsko transverzalo ponosa, ministrstvo za okolje in prostor pa vnovič za pogajalsko mizo.
»Zdi se, da je po odpovedi gorskokolesarskega maratona javnost še bolj zgrožena kakor mi,« je dejal eden izmed prirediteljev Peter Dakskobler. Čeprav so ga »outdoorovci« pred tem dvakrat uspešno izpeljali in bi maraton potekal po isti trasi, se je po spremembi zakona o ohranjanju narave (ZON) stvar zapletla. Triglavski narodni parka (TNP) ni izdal soglasja za prireditev, vožnja po planinskih poteh pa ni dovoljena. Pri spreminjanju zakonodaje za območja, kot je zgornje Posočje, kjer se gorski kolesar skorajda ne more izogniti planinskim potem ali zavarovanim območjem, očitno tudi ni bilo nobenega napredka, opozarjajo kolesarji. Gorsko kolesarjenje je sicer vključeno v načrt upravljanja TNP, ki je v proceduri.
Protesti agentov, odpovedi turistov ...
V Tolminu se bo zato sestal konzorcij odprimopoti.si, kjer bo 11 slovenskih organizacij s področja kolesarstva in turizma obravnavalo posoški primer prepovedi, s spletno peticijo pa bodo začeli zbirati podpise v podporo gorskemu kolesarstvu v naravnem okolju.
Obžalovanja ob odpovedi dogodka je bilo veliko, nihče od pristojnih pa ni ponudil odgovorov, kako presekati večletno onemogočanje dejavnosti, ki je marsikje najhitreje rastoča turistična panoga, in kdaj se bo to zgodilo. »Glede na turistično obiskanost Slovenije bi se moralo to hitro razrešiti, bojim pa se, da ne bo šlo tako enostavno. Trase za kolesarjenje se bodo zaraščale, sledili bodo protesti turističnih agentov, ki nas oglašujejo, in specializiranih ponudnikov nastanitev, potem pa še upad prihodov turistov,« opozarja Dakskobler.
Gospodarsko ministrstvo (MGRT) je po odpovedi maratona sicer napovedalo, da si bo prizadevalo za spremembo zakonodaje, s katero bi omogočili razvoj kolesarjenja kot pomembnega dela trajnostnega razvoja turizma, toda na okoljskem ministrstvu, ki bdi nad zakonom o ohranjanju narave, so jih spomnili, da so mu večkrat predlagali ustanovitev medresorske delovne skupine, ki bi opredelila glavne značilnosti razvoja gorskega kolesarstva v državi.
»Skupina, ki bi jo vodil MGRT skupaj z regionalnimi razvojnimi agencijami, bi bila sestavljena iz predstavnikov ministrstev, pristojnih za zdravstvo, šport, varstvo narave, prostor, kmetijstvo in gozdarstvo ter pravosodje v sodelovanju z nevladnimi organizacijami. Cilj skupine bi bili ureditev in uskladitev obstoječe zakonodaje, določitev nalog ministrstev in drugih zainteresiranih partnerjev, ureditev vprašanja odgovornosti lastnikov zemljišč pri morebitnih škodnih dogodkih in izboljšanje razumevanja, kaj je gorsko kolesarstvo,« pravijo na ministrstvu za okolje in prostor.
»Časa država nima več«
Po mnenju direktorja Lokalne turistične organizacije (LTO) Bovec Janka Humarja primer SOF dokazuje, da sprememba ZON kljub drugačnim interpretacijam ni omogočila še nobene sprostitve gorskega kolesarjenja in dejansko postavlja pod vprašaj ne samo prireditve, ampak celoten koncept in razvoj gorskokolesarskega produkta. »Prav kolesarjenje je namreč tisti del naše ponudbe, ki v zadnjih letih najhitreje raste. Imamo izjemno tržno priložnost, po odzivih z nemškega trga bi lahko ponudili alternativo svetovno znanim kolesarskim destinacijam, kot je denimo območje Gardskega jezera, vendar moramo urediti pogoje tako na področju infrastrukture kot zakonodaje,« je dejal Humar. Časa za to pa država nima več, če ne želi, da je ne bi svetovni trend dejavnosti obšel, meni: »Turizem je ena redkih razvojnih priložnosti naše doline. Naloga, da moramo skozi priložnosti prebivalcem ponuditi boljše možnosti za preživetje in razvoj, bi morala biti skupna, tako za nas v turistični dejavnosti kot za naravovarstvenike.«
Blaž Močnik