Uredništvo G-L 08.07.2015 07:27 1843 0

Mansarda

AO Železničar: Z Mihom sva se že v torek dogovorila, da greva v soboto neki plezat, ostalo je blo v zraku. V četrtek sem malce polistal vodniček,

... upošteval spremljevalne dejavnike in izbira je padla na Mansardo v Planji. Na začetku rahli dvomi, a večletna želja je prevladala. V soboto je tako bil dan D.

Rahlo zaspanost sva pregnala na dostopu, ki nama je šel odlično od nog. Obličje stene je bilo tako vedno bližje in srce je bilo hitreje, besede pa je na trenutke zamenjal molk. Sledil je ogled namišljene linije in lahkoten tempo do vstopa.

Sledilo je presenečenje v obliki mokrega vstopnega kamina, ki ga je žreb dodelil Mihu. Z vstopom se je film zavrtel. Raztežaji so si sledili in kljub trudu, ki so ga od naju zahtevali posamezni raztežaji sva neizmerno uživala. Kompaktne bele plošče in zajede, strma in na trenutke tudi izpostavljena mesta so si sledila eno za drugim. Vse to v prekrasnem ambientu doline Mlinarce in okoliški ostenj s kraljico Planjo. Višje kot sva bila v smeri bolj je Planja v meglo skrivala svoje obličje, a naju na izstopu vseeno nagradila s soncem.

Film se je odvrtel in oba sva se strinjala, da sva plezala eno izmed najinih najlepših smeri v hribih, pa še "na fraj" je šlo po domače. Zadovoljstvo je kar bruhalo iz naju. Sestop sva predirjala in za konec dneva z izbrano družbo namočila telesi v Jasni, želodca pa napolnila v domači Kranjskogorski kuhinji.

Za takšne dni se živi oz. ko izživiš moto Carpe diem.

Prispeval SlaTki

05.07.2015 22:21