Dnevnik - Metod Močnik: ... še vedno prepoveduje vožnjo s kolesom | V tujini se zavedajo, kako pomembni za turizem in posledično prihodke so gorski kolesarji.
... Žal jim v Sloveniji zakonodaja ni najbolj naklonjena, z lani sprejetim zakonom o ohranjanju narave pa se odnos do gorskega kolesarstva ni spremenil. Tudi takrat, ko je trasa z vidika varovanja narave nesporna.
V dolomitski dolini Val Gardena so minuli konec tedna gostili svetovno prvenstvo gorskih kolesarjev v maratonu. Dolina pozimi slovi tudi po tekmi svetovnega pokala v smuku. V središču doline, v Ortiseju, je skoraj 40 let služboval slovenski duhovnik Jože Pavlič, doma iz Tuhinjske doline. Ko je leta 1962 prišel v kraje okoli 1500 metrov visoko v Dolomitih, ni bilo niti enega hotela. Revščino je opisal tudi s tem, da niti strehe na cerkvi niso zmogli popraviti. Zdaj območje živi od turizma. Organizacijo svetovnega prvenstva v maratonu so izvedli kot vrhunec enotedenskega kolesarskega festivala in desetega maratona Sellaronda Hero. Po stezah v narodnem parku se je podilo 4000 rekreativnih kolesarjev iz 50 držav in velika večina je v kraju preživela več dni. Tako je v Dolomitih.
V soboto bi morali v Tolminu pripraviti Soča MTB maraton, v okviru obsoškega športnega festivala, ki združuje okoli deset prireditev v najbolj razširjenih zunanjih športnih dejavnostih po poteh, v vodi in zraku. Na žalost organizatorjev in udeležencev se je pri tretji izvedbi maratona zataknilo pri izdaji dovoljenja za del 46 kilometrov dolge trase, ki poteka v Triglavskem narodnem parku (TNP) čez planino Razor.
Sistemskega urejanja poti na trasi ne bo več
Z lani sprejetim zakonom o ohranjanju narave, ki določa tudi vožnjo s kolesi v naravnem okolju, odnos do gorskega kolesarstva ni bistveno drugačen od tistega, ki ga je pred točno dvajsetimi leti sprožilo sprejetje mnogokrat kritizirane uredbe o prepovedi vožnje v naravnem okolju. Zakonodaja še vedno prepoveduje vožnjo po TNP in planinskih poteh, kot je bilo tudi v primeru maratona v okolici Tolmina, kar je privedlo do zavrnitve soglasja za izvedbo prireditve. »Maraton smo dvakrat že pripravili in z dovoljenji na upravni enoti v Tolminu nismo imeli težav. Kljub spremembi zakonodaje, ki naj bi olajšala organizacijo, se je tokrat zataknilo zaradi poti v narodnem parku. Od Zavoda RS za varstvo narave nismo dobili pozitivnega mnenja. Krovni zakon pač vožnjo s kolesi še vedno prepoveduje, čeprav naj bi bil liberalnejši in gre v primeru maratona za enkratni dogodek,« pove organizator Peter Dakskobler.
Trasa maratona je bila izbrana načrtno. »Pot je vodila mimo planinskih koč, sirarn, kulturnih in zgodovinskih znamenitosti, vse z namenom, da na podlagi teh gradimo mrežo naprej v povezavi z drugimi dejavnostmi, ki se navezujejo na turizem. Trasa je bila z vidika varovanja narave zagotovo nesporna. To so nam pristojni tudi priznali. Z izvedbo maratona nismo želeli delati nobenih težav. Žal po dveh izvedbah tretje ne bo, kar je absurdno,« je ogorčen Peter Dakskobler, široko vpet v razvoj obsoškega turizma. »Doslej smo bili, seveda tudi v dogovoru s planinskim društvom, tisti, ki smo sistemsko urejali poti na trasi. Odslej teh ne bomo več. Nimamo ambicij, da bi to nadaljevali. Del poti bo kmalu neprehoden. Nemške turistične agencije, ki vodijo svoje goste po teh poteh, bodo hitro spoznale, da nekaj manjka. Ta člen v turistični verigi smo bili zdaj mi,« preprosto razloži in opomni na dvoličnost. »Doslej se ni nihče obregnil ob vodene ture. Tudi ta del je ilegalen. Če prepoved velja za udeležence maratona, ne vem, zakaj za kolesarski turizem ne,« se retorično sprašuje. »V tem našem koncu namreč ni poti, ki ne bi šle skozi Triglavski narodni park,« pravi Dakskobler. V soboto namesto na maraton vabi na kolesarsko parado ponosa.
Od 20 do 50 odstotkov gostov je kolesarjev
O kakšnih turističnih številkah je govor? Na račun (gorskih) kolesarjev je po grobih ocenah ob Soči 20.000 turističnih nočitev, nekateri ponudniki imajo od 20 do 50 odstotkov gostov kolesarjev. Skupaj kolesarski del že prispeva od 10 do 15 odstotkov turističnega obiska in je v največjem porastu. Z odpovedjo maratona, ki je bil osrednji dogodek tudi pri promociji tega naraščajočega trenda, je signal jasen. Gorsko kolesarstvo ni samo obsoški problem. Pretekli teden je na območju treh dežel, v trikotniku med Beljakom, Kranjsko Goro in Trbižem, potekal kolesarski festival Alpe-Adria. Slovenski del gorskokole- sarskega maratona je večinoma potekal po asfaltirani kolesarski stezi med Mojstrano in Ratečami, kar je jasen znak odnosa in razumevanja gorskega kolesarstva. Organizator Peter Wrolich, zamejski Slovenec, udeleženec francoskega Toura, nad slovensko birokracijo glede dovoljenj obupuje. Številni organizatorji v Sloveniji (Kamnik, Črni Vrh nad Idrijo, Koroška) so kljub atraktivnim prireditvam že davno obupali. Ali pa poskušajo delati promocijo s prireditvami, kjer kolesar s cestnim kolesom prehiti večino na gorskem, kot se je zgodilo na prireditvi v organizaciji Term Snovik.
Na uradni strani slovenske turistične organizacije poteka promocija aktivnih počitnic z osrednjim sloganom »Idealna izbira za kolesarske počitnice«. Kolesarski turizem je prepoznan kot strateški turistični produkt Slovenije. Docela nenavadno je, da tujci pišejo kolesarske vodnike in vodijo obsoško promocijo v tujini (Immich, Stanciu), tujci snemajo promocijske filme ... Učinek vsega ni nič drugega kot ogromna škoda na športnem področju, v turizmu, storitvenih dejavnostih, trgovini, športni industriji in drugih povezanih dejavnostih, kar bi lahko šteli v milijonih evrov na letni ravni. Že dvajset let je od sprejetja že omenjene uredbe. Za posamične lokalno obarvane ture z gorskim kolesom sicer ni velikih skrbi, saj prepovedi nihče prav vestno ne sankcionira. Nelegalnost pa onemogoča oziroma vsaj v veliki meri zelo krni in oteži vse bolj organizirane oblike, kar pa dela občutno škodo predvsem prireditvam in turizmu. Ob vsem je še kako razumljivo, da se ne izkorišča niti promocijskega potenciala Tanje Žakelj in Blaže Klemenčič, ki sodita med najudarnejšo deseterico gorskih kolesark na svetu.
Metod Močnik