Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Naši bivaki in rekonstrukcija Dvojke

Pred 70–80 leti se je nekaj vrlih mož odločilo postaviti zasilna zavetišča - bivake - na mesta v naših hribih, kjer ni planinskih koč. S tem so omogočili ...

... domačim in tujim hribovcem prijetnejše in varnejše obiskovanje teh odmaknjenih predelov. Kljub strupenemu gorskemu vremenu vsi štirje bivaki, za katere skrbita Alpinistični odsek Jesenice in PD Jesenice, stojijo še danes, torej smo Jeseničani dobro skrbeli zanje in posledično tudi za vse hribovske navdušence, ki so lahko posedeli ob njih ali si jih izbrali za prenočišče. Bivak I, bivak II, bivak III in bivak IV.

Dela z bivaki ni malo. Niti ni malo stroškov. Treba je vzeti pot pod noge in jo s par kilogrami barve, krtačami in čopiči, deskami, žago, žeblji ... gristi pošteni 2 uri v breg, nakar lahko cel dan uživaš v brušenju in drgnjenju stare barve in rje, medtem ko pogleduješ v triglavsko, škrlatiško ali špikovo steno. Ali pa je potrebno popraviti ročno odtrgano okno na Štirki, jo odkidati, ker nekdo ni dobro zaprl vrat in so si jo prezebli jarci sposodili za hlev. Včasih je potrebno v dolino znositi napol porabljene in plesnive ostanke hrane, na bivak pa deske za menjavo tal. Te, namenjene za Dvojko, so žal končale v gašperčku, ker je nekoga pač hudo zeblo. In še bi lahko naštevali ….

Kot prostovoljci in ljubitelji narave se trudimo odgovorno in po najboljših močeh skrbeti za zapuščino naših predhodnikov. A vse bolj razočarani ugotavljamo, da skrb za vsaj neškodljivo (če že ne skrbno) ravnanje ni več samoumevna. Nekateri obiskovalci naših gora in tam postavljenih zavetišč so iz nemarnosti ali objestnosti povzročali na bivakih škodo, „svinjali“ v njih in okoli njih, jih uporabljali za hotele, „kujavnike“ … Pa to niso bili le slovanski sorodniki z vzhoda, ki jih radi imamo za dežurne krivce. Tudi naše gore listi v te bivake zlorabljajo na zgoraj omenjene načine .… Žalostni ugotavljamo, da je tudi vložen trud izgubil svojo vrednost. Omenjani smo bili namreč v časopisih, revijah in forumih, predvsem z negativnimi omembami. Ja, tudi pohval in dobrih želja v vpisnih knjigah v bivakih je bilo precej, kar nam je dajalo motivacijo za nadaljnje delo in malo boljši občutek. Še posebej smo bili veseli donacije po pokojnem članu našega alpinističnega odseka, ki smo jo porabili za zamenjavo starih in smrdečih ležišč na bivakih I, II in III. V upanju, da smo se odločili za prave materiale (razvite za vojsko v Švici), ki bodo zdržali v dobrem stanju čim dlje, smo jih kupili, čeprav so bili presneto dragi. Po opravljenem smo bili bolj kot ne deležni kritik in negodovanj. Koliko truda je bilo potrebnega, da smo zadevo opravili, najbrž notoričnih nergačev ne zanima in ni omembe vredno. Večkrat smo razmišljali tudi o tem, da bi bivake po zgledu tistih pod Srcem ali pod Luknjo zaklenili. Pa je na koncu vedno prevladalo tisto človeško: bivak je namenjen vsem. Ko smo ga edinkrat zaklenili ob pripravljalnih delih za prevoz v dolino, je bila ključavnica vlomljena še istega dne.

Poudariti je treba, da večina obiskovalcev uporablja bivake po načelih dobrega gospodarja in jih pusti za sabo urejene. Nekateri tudi pospravijo za takimi, ki tega ne zmorejo. Veliko večino dela pa opravimo člani AO Jesenice.

Lanske jeseni smo se razveselili zanimive ponudbe Anžeta, Špele in skupine harvardskih študentov arhitekture, da pripravijo in izdelajo zavetišče v sklopu univerzitetnega raziskovalnega projekta vpliva ekstremnih razmer na bivališča. Člani PD Jesenice – kot lastniki in AO Jesenice kot upravljavci bivakov - smo si bili hitro enotni, da je ponujeno priložnost potrebno zgrabiti in odločili smo se za menjavo bivaka II na Jezerih - zaradi enkratne in sončne lege je nekako najbolj »naš«. To bi bila hkrati tudi priložnost, da obstoječi bivak kot dokaz vizionarstva, srčnega dela in poguma mož pred nami dobi priložnost in obstane na ogled vsem v Planinskem muzeju v Mojstrani. S pridobivanjem soglasij (TNP, Ministrstvo za okolje, PD kot lastnik …) niti ni bilo težav, saj naj bi šlo za menjavo že obstoječega objekta. Tako nas je ob koncu zime Očak s svojo resno Severno steno opazoval prek doline, ko smo se - otovorjeni z raznoraznim orodjem - vzpenjali proti Dvojki. Preveriti je bilo namreč potrebno, kako je bivak pritrjen na podlago, ga stehtati in pripraviti za varen prevoz do Planinskega muzeja v Mojstrano. Poletje bo kratko, zato ga je potrebno čim bolj izkoristiti: stari bivak pripraviti za prevoz s helikopterjem in pripraviti podlago s temelji za novega.

Z namero o menjavi Dvojke se niso strinjali vsi, kar je običajno in nekako pričakovano. Tudi predstavljena fotomontaža novega bivaka je povzročila različne odzive. Ampak, ali se podarjenemu konju gleda v zobe? Bivak je resda moderne oblike, ampak, saj je bil prvotni bivak tudi pred svojim časom - tam prej ni bilo ničesar. Tudi standardi so se v 70, 80 letih precej spremenili, novi bivak bi bil prijetnejši in iz naravnih materialov. Če bi na Jesenicah imeli nekaj deset ali pa sto tisoč evrov, bi si najbrž lahko privoščili bivak povsem po naših merilih in željah, morda bi opravili celo raziskavo, da bi bil bivak karseda všečen. Ampak ... tega denarja nimamo in nič ne kaže na to, da bi ga (vsaj v bližnji) prihodnosti kdaj imeli. Kdo torej, kdo, ki ravna kot dober gospodar in mora biti pri tem tudi racionalen, bi zavrnil darilo take vrednosti? Mi ga nismo. A izkazalo se je, da smo bili pri svoji veri, da gre za vsem očitno splošno koristno akcijo, preveliki optimisti. Kaj vse se je dogajalo v ozadju pri nasprotnikih projekta, vedo le oni sami. Na Jesenicah smo bili pred kratkim obveščeni o tem, se bodo pričeli postopki ukinitve že izdanega okoljevarstvenega soglasja in kulturno varstvenega soglasja ZVKDS.

Naš namen ni razpravljati o smiselnosti napisanih zakonov, ampak bi radi opozorili na negativne posledice, ki lahko nastanejo.

  • Bivaki bodo v kratkem potrebni temeljite obnove (celotna talna konstrukcija). Obnova konstrukcije je finančno in fizično velik zalogaj, še zlasti, če bi obnovo izvajali v dolini, kar je skoraj neizogibno, saj je treba bivake popraviti „od spodaj“.
  • Bivak II bi bilo v takem stanju še možno prepeljati s helikopterjem v dolino in ga predati v Planinski muzej ter ga s tem ohraniti zanamcem. V nekaj letih konstrukcija, ki že sedaj ni več v dobrem stanju, transporta ne bo več prenesla.
  • Motivacija prostovoljnih delavcev - članov AO in PD - ni neomejena, dandanašnji je težko najti več kot le kakšen dan, ki ga človek nameni prostovoljnemu delu. Odgovornost do obstoječih bivakov pa ostaja nespremenjena in še naprej na naših ramenih.

Ko človek, ki prostovoljno in v svojem prostem času opravlja neko delo, naleti na ovire, ki si jih težko razlaga kot logične in človeške, je silno težko zbrati motivacijo za nadaljnje delo. Kako bo čez 10, 20 let, si tudi težko predstavljamo. Če sklepamo po videnem, se zna zgoditi, da bodo ob slabem stanju kakšnega od bivakov oči javnosti uprte na člane jeseniškega AO kot slabe gospodarje … Zaradi vsega tega smo razočarani in žalostni. A se bomo vseeno še naprej trudili za dobra dela in upravljali bivake po najboljših močeh in zmožnostih. Ker na koncu dneva si odgovoren le svojemu pogledu v ogledalu in poslušaš svojo vest. In takrat vsak ve, ali je v določenem trenutku ravnal prav ali ne ...

Srečno na vseh poteh!
AO Jesenice 

  24.06.2015
V galeriji je le nekaj fotografij iz delovnih akcij v zadnjih letih.

 

 

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave

16 komentarjev na članku "Naši bivaki in rekonstrukcija Dvojke"

Bor Šumrada,

Sploh se mi zdi brezpredmetno parlamentirati in diskutirati glede bivaka kako in kaj. Za vzdrževalce in dobrodušne ljudi iz PD Jesenice se je ponudila brezplačna in super priložnost za menjavo spoštljivo starega bivaka in so se odločili za to opcijo. Bivak bi bil pripeljan v planinski muzej, koder bi postal del zgodovine. Nekaj nelogičnih pravil ter zateženih posameznikov je projekt zablokiralo. Ko bo potrebno čez pet let bivak dejansko menjati ali pa vložiti sredstva za nujno obnovitev, ter bo PD Jesenice iskalo dobre duše, ki bi prispevali po nekaj evrov pa nihče od posameznikov ali pa spletnih komentatorjev o tem niti slišati ne bo hotel. Sram me je res, da se to dogaja.


Igor Pavlič,

Ti bivaki so takorekoč kulturni spomeniki. Le kakšen bo novi Aljažev stolp, ko bo oprvljena "rekonstrukcija". Morda bodo načrte zanj napravili kje v Sydneyu ali Mendozi.


Igor Pavlič,

Zakaj zlorabljala, večina kulturnih spomenikov je namenjenih uporabi, ne razstavam. Poglej koliko cerva je na seznamu kulturnih spomenikov, pa v večini njih mašujeo in še kaj. Tudi Zmajski most v Ljubljani je kulturni spomenik, pa ga vsak dan prevozina tisoče avtov. Ali pa transformatorska postaja v Trnovskem pristanu.


Igor Pavlič,

Zakaj stalno uporabljajo besedo rekonstrukcija, če pa gre za nov bivak, starega bodo pa odpeljali v Mojstrano? A so"trafiko" na Podih tudi rekonstruirali? Takrat so jasno in glasno povedali, da bo helikopter odpeljal Kemperletov bivak in gor dostavil novega. Ti obvodi glede dovoljenj ne bodo držali vode!


Igor Pavlič,

Res je, ne moreš je naložiti na helikopter in postaviti druge ter se potem hvaliti, da je šlo za rekonstrukcijo! Ampak očitno temu ne bomo mogli ubežati! V mislih imam rekonstrukcije glav! Prej ali slej se bo dogajalo, ne obupaj in ne žaluj, ampak delaj na tem! Žal bo možno!


Jernej Burkeljca,

Očitno je to taktika za odganjanje turistov, ki tam preživijo cel dopust. Predstavljajte si šele gužvo v novem in lepem bivaku!? Rekonstrukcija ali zamenjava... popolnoma vseeno. Pa imejte tisto staro piksno, če so vam zastonj stvari odveč.


Bojan Turšič,

Tako "za" kot "proti" se da podpreti s takimi in drugačnimi argumenti. Spoštovanje tistim, ki so zmogli in še zmorejo prostovoljno kaj postoriti v teh, ne ravno cvetočih časih . . .

Me pa bega sledeče, morda malce izven konteksta:

Ne tako davno nazaj so hoteli skorajda iz danes na jutri prestaviti Aljažev stolp z vrha očaka v muzej v dolini. Češ, da je tik pred propadom in če ne bo šel ta trenutek v muzej, je konec z njim . . . Takrat sem bil proti temu in sem tako glas kot stas zastavil proti, tudi z udeležbo na protestu na vrhu Triglava. Kasneje se je izkazalo, da je zajec tičal v drugem grmu in stolp je še dandanes v ponos Aljažu tam, kjer ga je postavil.

In mi misli hočeš nočeš uhajajo v smer, ali ni morebiti nekaj podobnega tudi z omenjenim bivakom . . .


Bojan Turšič,

Jakob,

tako je. Na silo so hoteli "muzejski primerek". G. Ekar, takratni predsednik PZS, je bil eden glavnih akterjev: gore-ljudje.net/novosti/47494/

Po zborovanju so strokovnjaki pregledali stolp, ocenili njegovo stanje in po "popravilu" in rednem vzdrževanju (Društvo Prijatelji Triglava ima velike zasluge za to) stolp še vedno stoji tam, kjer ga je Aljaž dal postaviti.

Tisto leto, ko smo zborovali vrh Triglava, je bilo moje zadnje v PZS. Po tridesetih letih članstva v PZS, raje leto več, so me, ne samo s tem dejanjem,"pregnali" k sosedom :(

Zelo sem za, da se stari bivak "restavrira" in še nekaj desetletij služi svojemu namenu, tam kjer so ga postavili. Nič nimam proti novemu, če staremu res ni več pomoči. Želim si le, da se ne ponovi Aljaž . . .


Andrej Kecman,

Pozdravljeni. Tudi ta pleh ima dušo. Dušo mu daje okolje v katerega je postavljen. Iz tega pleha je božanski pogled, morda eden najlepših. Ta pleh je star spoštljivih 80 let, kar dokazuje, da so konstruktorji, graditelji in kasnejši skrbniki opravili, in ga še opravljate veličastno prostovoljno delo. Dejstvo je, da bi ga morali prej ali slej zamenjati. Tudi, ko ga bodo prepeljali v muzej, bom to njegovo dušo čutil tudi v dolini. Da ne bi več tam bilo bivaka, je po mojem mnenju nesmisel. Nov predlog za bivak je drugačen od obstoječega, ali je lep ali ne, je stvar debate, vsekakor pa najlepši od predlaganih. Veliko ljudi se je angažiralo, da se zadeva postavi, veliko prostovoljnih ur je že opravljenih za ta namen. Sem ravno omenil doma, da, ko bo letos postavljen nov bivak, bomo šli s familijo gor preživet en lep vikend. Z ŽALOSTJO UGOTAVLJAM, DA TO LETOS OČITNO NE BO MOGOČE, KER ...AMPAK SRČNO UPAM, DA NE BOSTE OBUPALI, SAJ VENDAR MORA OBSTAJATI POT, VOLJA NE DVOMIM, NI MINILA.


Rok Ružič,

Čestitke vsem, ki ste pripomogli k ustavitvi projekta! Res, iz srca.

Nekako me te akcije nasprotnikov spomnijo na ta citat Henrya Forda:

“If I had asked people what they wanted, they would have said faster horses.”

Na še veliko ustavljenih projektov! Živela Slovenija!


Rok Ružič,

Tudi Cukrarna je. Pa Lipica. Aja, pa Kolizej in Šumi. Da o desetinah požganih in porušenih gradovih (!) ne govorim.

To je odnos, ki ga imamo do kulturnih spomenikov. Odnos, ki ga prenese samo papir, v realnosti pa vse s časom nezadržno propada.

A si želimo isto zgodbo tudi z bivaki v hribih?

Vsaj iz napak bi se lahko kaj naučili in si priznali, da je včasih potrebno popustiti navezanost na preteklost in pogledati v prihodnost. In to več kot 1 leto naprej.


Jakob Gorenc,

Bojan, s prvim delom se strinjam. Drugi pa mi ni jasen, ali pa sem premalo spremljal dogajanje. V katerem grmu je tičal zajec glede stolpa? Je mogoče muzej ali kdo drug na silo forsiral akcijo? Spomnim se namreč le (odmevnega) odpora dela javnosti.


Jakob Gorenc,

Rekonstrukcija glav pač ni mogoča, žal.


Jan Podgornik,

A je važno kako se zadeva imenuje? Dejstvo je da so obstoječi bivaki stari in da bodo prej ko slej dotrajani. Vsi, ki ste za restavracijo donirajte po 100 evrov za nakup materiala, pa bo en dva tri obnovljen. Obstoječim bivakom se starost že vidi in dejstvo je, da je neprimerno prijetnejše prespati v bivaki novejšega tipa.


Marta Krejan Čokl,

Očitno sem ves ta čas živela v zmoti in zlorabljala visokogorske kulturne spomenike, saj sem prenočevala v njih. In čudno se mi je zdelo, zakaj je Aljažev stolp tako majhen in brez pogradov ...


Marta Krejan Čokl,

Če lahko samovoljno določamo razne statuse raznih objektov, potem bivak pod Špikom razglašam za svoj vikend.

Šalo na stran; bivaki niso kulturni spomeniki, ampak so, kot vemo vsi, zatočišča, zavetišča v gorah, ki nudijo možnost prenočevanja ali počitka, navadno takrat, ko smo v to zaradi različnih razlogov primorani. Torej so tam čisto z določenim namenom, zaradi česar jih je treba vzdrževati, obnavljati, izpopolnjevati in izboljševati, tudi zamenjati, kadar svoje naloge ne morejo več opravljati. In tudi s časom je treba iti naprej.

AO Jesenice pa čelado dol za ves trud!

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45948

Novosti