Delo - Blaž Račič, Mihael Korsika: ... telesni pripravljenosti in opremi / Sezona gorništva in pohodništva Gorski reševalci so letos posredovali že v 94 primerih – Podhladitev je največ poleti
Kranj, Ljubljana – Planinska sezona se je začela, z njo pa tudi čas, ko bodo imeli v številnih že odprtih planinskih kočah več dela, bolj zaposleni bodo tudi reševalci. Pred množičnejšim obiskom gora in planin v toplih poletnih mesecih pristojne službe opozarjajo na ustrezno pripravljenost in opremljenost planincev, saj se možnosti za nesreče tako zmanjšajo.
Kljub temu da se je planinska sezona šele začela, so gorski reševalci letos posredovali že 94-krat, je povedal načelnik Gorske reševalne zveze Slovenije (GRZS) Igor Potočnik. Letos so obravnavali 12 nesreč s smrtnim izidom, ki so se večinoma zgodile med delom pri spravilu lesa iz gozdov po lanskem žledolomu, v gorah pa so bile smrtne žrtve tri. Sezona se je šele začela, pa je bilo v reševanja vključenih že 920 reševalcev, ki so skupaj opravili že več kot 4000 ur dela, je še pojasnil Potočnik.
Lani so reševalci v gorah posredovali v 395 primerih (od tega je bila tretjina helikopterskih reševanj), pri čemer se je 101 človek poškodoval, 15 ljudi pa je umrlo. Helikopterska reševalna ekipa bo junija in septembra na Brniku dežurala v vidnem delu dneva od petka do nedelje, julija in avgusta pa vsak dan.
Čeprav je bilo to zimo snežnih padavin manj kot prejšnjo in je na planinskih poteh ostalo manj snega, je v gore treba iti dobro pripravljen, je povedal Matjaž Šerkezi iz Planinske zveze Slovenije (PZS). Še največ snega je ostalo na poteh na severnih pobočjih, kjer je največja nevarnost zdrsa, ki je med najpogostejšimi vzroki za nesreče v gorah.
Za obisk gora se je treba telesno pripraviti, obuti primerne planinske čevlje in poskrbeti za vso preostalo opremo, ki ob odpravi v visokogorje vključuje tudi topla oblačila, je dejal Šerkezi in poudaril, da je podhladitev v gorah poleti največ. Neprimerna obutev in precenjevanje lastnih sposobnosti sta najpogostejša vzroka za nesreče, zato morajo planinci izbiro planinske poti prilagoditi svoji telesni pripravljenosti in siceršnjim sposobnostim. »Množičnost obiska gora in mešanica visokih pričakovanj z malo izkušnjami sta absolutna bližnjica do nesreče,« je bil slikovit Robert Kralj, vodja gorske policijske enote, ki je posebej opozoril še, da je pri obisku gora preventiva najpomembnejša.
Kaj storiti ob nesreči
Če se zgodi nesreča, je treba poškodovancu zagotoviti pomoč, zavarovati kraj nesreče in poklicati pomoč na telefonsko številko 112. Poškodovanca se pri tem ne sme pustiti samega in brez nadzora, saj lahko zabrede še v dodatne težave, je dejal Kralj. Pri helikopterskem reševanju v gorah morajo biti planinci pozorni na svojo okolico. Helikopterju, ki pride na pomoč, lahko z rokami signalizirajo, ali na tleh potrebujejo pomoč reševalcev (obe roki stegnjeni dvignejo in s tem posadki signalizirajo »yes«, kar pomeni »da, potrebujemo pomoč«, ali pa dvignejo in stegnejo eno roko, druga pa je spuščena poševno ob telesu, kar pomeni »no« oziroma »pomoči ne potrebujemo«). Navdušeno mahanje planincev in pozdravljanje helikopterja lahko posadko in reševalce zavedeta, je opozoril Kralj.
Pri helikopterskem reševanju sodelujeta tako helikopter Slovenske vojske kot tudi policije. Policijski reševalci so v zadnjih treh letih opravili 150 reševanj, samo lani 46. Gorska enota policije, ki deluje v okviru posebne policijske enote generalne policijske uprave, poleg reševanja opravlja tudi preventivne akcije. »Vseh nesreč v gorah ne moremo preprečiti, lahko pa pomagamo, da bodo ljudje v gore hodili varneje,« so prepričani na policiji.
Lani so tako opravili 12 akcij, v katerih so na izhodiščih planinskih poti in tudi na samih poteh planince in druge obiskovalce gora opozarjali na nevarnosti. »Obiskovalcem gora so z namenom zmanjšanja števila nesreč policisti gorske enote poskušali pojasniti, da gore ne dopuščajo napak,« so povedali na generalni policijski upravi.
Policisti so na neprimerno opremo in osebno zaščitno opremo za hojo po planinskih poteh, med katero spadajo obutev, čelada in drugi pripomočki, pred nadaljevanjem ture opozorili 36 pohodnikov, ki so bili večinoma tujci iz Madžarske, Hrvaške, Češke in Velike Britanije. »Vsi so opozorila policistov razumeli in jih večinoma tudi upoštevali,« pojasnjujejo na policiji.
Splošne ugotovitve policistov glede opreme so v primerjavi s preteklimi leti spodbudne, saj je po njihovem vsako leto manj obiskovalcev gora, ki ne upoštevajo pravila varne hoje in svoje znanje in sposobnosti precenjujejo ali pa se na pohod odpravijo s pomanjkljivo oziroma neprimerno opremo glede na težavnost poti in razmere v gorah.
»Opremljenost pravih planincev se ne bi smela razlikovati od drugih, a se že od daleč da ločiti pravega planinca oziroma gornika od sezonskega. Oprema zadnjega je povsem neprimerna, gorniško znanje zelo površno, ravnanje pa večkrat skrajno neodgovorno, in mogoče lahko le sreči pripišemo, da ni nesreč še več, kot jih je,« še menijo na policiji.
Okrogla obletnica
Letos mineva 120 let, odkar je dovški župnik Jakob Aljaž postavil stolp na vrhu Triglava. »Denacionalizacija je končana, stolp pa bo stal na eni parceli, s čimer bo stanje urejeno,« je dejal Miro Eržen, podpredsednik PZS. Pričakuje še, da bodo letos pridobili status upravljavca Aljaževega stolpa. Obletnico postavitve stolpa, ki je po Erženovih besedah »simbol, ki povezuje vse Slovence«, bodo na vrhu Triglava in pri planinskem muzeju v Mojstrani počastili 7. avgusta.