Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Vojska z Italijo - 16.06.1916

16.06.1915

dLib.si

sreda, 16. junij 1915, ob 20:21, Boris Štupar, ogledov: 756

Slovenec: Avstrijsko uradno poročilo.

Brezuspešni poizkusi Italijanov pri Tolminu in Plavah. — Boji na koroški meji. — Naša orožniška straža ujela 58 Italijanov.

Dunaj, 15. junija.
Uradno razglašajo: Novi poizkusi Italijanov, priti do naših pozicij pri Tolminu in Plaveh, so ostali zopet brez uspeha. Včeraj je bil na posameznih oddelkih soške fronte mir. Neka po italijanskih parlamenterjih izročena prošnja radi pokopa mrtvih ogenj ustaviti, je bila iz vojaških vzrokov odklonjena. Na koroški meji so štajerski črnovojniki vzeli mali Pal vzhodno prelaza Plöcken ter so odbili tri italijanske protinapade na to obmejno goro. Na tirolskem obmejnem ozemlju napravlja nasprotnik poizkuse, priti na naše pozicije in vzdržuje brezuspešni artiljerijski boj. Na neki obmejni točki je prisilila neka orožniška straža brez lastnih izgub neko laško stotnijo, da se je umaknila ter je ujela 58 Lahov.

Namestnik načelnika general, štaba: pl. Hofer, fml.

X X X

General Dankl o vojski z Italijo
Vojnega poročevalca »Grazer Tagblatta« je zaslišal branitelj tirolske meje general konjenice Dankl. General, ki se je, kakor znano, na Ruskem-Poljskem zelo izkazal, je o položaju izjavil: Prilika za velike bitke se še zdaj ni nudila, a upati je, da se odbije tudi novi sovražnik, ki je zavratno napadel Avstrijo. Zazdaj moramo biti potrpežljivi.

»Zelo težka« je naloga Italijanov
Dunajska »Reichspost« ima 15. junija te-le vesti: V Italiji so zelo pobiti zaradi porazov ob Soči, čeprav jih Cadorna tolaži s slabim vremenom in neugodnim terenom. Milansko hujskaško časopisje je že precej potihnilo in prikrito napada vodstvo armade.
»Sera« piše: »Žal stojimo še vedno tam, kjer smo stali pred tremi tedni, toda naloga je zelo težka«.
Italia piše: Cel svet je trdil, da bosta Avstrija in Nemčija umrli lakote, sedaj pa odkriva Avstrija tako nezaslišano odporno silo, ki nas stavi na najtežjo poizkušnjo.

Boji ob Soči
Berlin. Deutsche Tageszeitung objavlja iz Nizozemske sledeče poročilo iz Milana. Bitka ob srednji Soči se je razcepila v celo vrsto manjših bojev, ki so pa skrajno ljuti. Italijanska armada je zadela na utrdbe, ki so zgrajene kakor trdnjave in ki razpolagajo s silovitimi obrambnimi sredstvi. Italijanski generalni štab je pričakoval, da naleti na navadne, hitro izkopane poljske utrdbe. Velike težave povzroča, da te utrdbe premagajo. Italijani so morali pritegniti nova ojačenja in so se lotili težavne naloge. Izgube Italijanov do zdaj niso neprimerno velike.

Gorica — južna železnica — Trident
Dunaj, 15. junija. »Morgen« piše: Iz poročil našega generalnega štaba izhaja, da gre pri italijanski akciji za tri velike napadalne smeri, od katerih gresta dve proti dvema političnima glavnima mestoma, med tem ko je cilj tretje, da se prodre železniška proga Maribor — Franzensfeste. Pri akciji proti Tridentu pridejo v poštev boji v Judikariji, pri Ali in na planoti Lavarone. Prodiralni poizkusi v srednji pusterski dolini proti južni železnici so provzročili boje pri Cortini d'Ampezzo in Landru, med tem ko bi osvojitev Gorice tvorila plačilo za prekoračenje Soče. Tu so Italijani očividno zastavili najmočnejše sile, ali tu so tudi imeli največje izgube. Dosedaj se jim še ni nikjer posrečilo, da bi se približali naši obrambni črti, tem manj da bi vdrli vanjo, niti pri Tržiču, na edini točki, kjer so se mogli približati našim postojankam, ne da bi jih pa prestopili niti z eno nogo.

Nevarnost šrapnelov v gorovju
Boji v gorovju so zelo nevarni, posebno nevarni so pa šrapneli. V Galiciji, kjer so ruski šrapneli zelo pogosto udarili na mehka tla, če niso bile čete ravno blizu, niso napravile nobene znatne škode, ni bilo tako kakor je na našem goratem ozemlju ob laški meji. Tu zadenejo šrapneli zelo pogosto skale in učinek je potem dvojno nevaren. Mnogo vojakov je ranjenih od drobcev skal; ali naši vrli fantje in možje, ki zaslužijo podporo in dobrohotnost od vseh strani, so vzdržali. Naša ljubezen, naša hvaležnost in naše radodarne roke naj veljajo njim ...

Slovenec, 16. junij 1915 

eXTReMe Tracker