Železar - Janez Krušic: Preteklo nedeljo je bil v organizaciji gornjesavskih planinskih društev — Martuljka, Mojstrane, Jesenic, in Javornika, izveden že sedmi tradicionalni triglavski turnir smuk.
Organizatorji so izbrali pravi datum saj je bilo vreme, predvsem pa snežne razmere naravnost idealne. Po udeležbi je smuk presegel vsa pričakovanja, saj se ga je po evidenci udeležilo 250 smučark in smučarjev vseh starosti, najmanj 50 pa se jih ni javilo. Lahko računamo, da je v nedeljo krmarilo okoli 300 ljubiteljev bele opojnosti, prek širnih pobočjih Triglava. Med udeležence smo razdelili tokrat 12 zlatih značk za petkratno udeležbo, 35 srebrnih značk za trikratno in kar 115 bronastih značk za »novince« na smuku. Ta smuk je postal tako popularen, da prihajajo nanj smučarji iz vseh krajev od Kopra do Prekmurja, od Kočevja do Rateč. Ni jim žal ne časa, ne stroškov, ne precej napornega vzpona — saj je triglavski smuk edinstven, enkraten, nepozaben.
V soboto, do večera se je v zatrepu doline na jasi pred Krmarico udomilo prek sto motornih vozil čakajočih na svoje lastnike. V večjih in manjših grupah so nato prihajali smučarji na Kredarico in Staničev dom ves dan pa tudi ponoči. Res pet do sedem ur trajajoči vzpon v sončni pripeki s težkimi smučmi in oprtnikom na ramah, je precej naporen. Toda čim težje nekaj dosežemo tem bolj tisto cenimo, večje je naše zadovoljstvo. Seveda nekateri niso bili zadovoljni samo z vzponom do planinskih postojank, opravili so še vzpone na vrh Triglava, Rjavino, Begunjski vrh, Urbanovo špico ali pa so šli vasovat iz Kredarice na Staničevo in obratno. Za senzacijo dneva pa je poskrbel mojster na smučeh Franc Mrak iz Kranjske Gore, ki je v soboto prevozil severno steno iz grebena med Velikim in Malim Triglavom direktno do ledenika. Enkratno, zelo drzno dejanje. Nekaj mladih fantov pa je izvajalo ob Staničevem domu atraktivne skoke pred navdušeno množico udeležencev. Zvečer pa se vesela druščina ob pesmi in šalah kar ni mogla umiriti pozno v noč. Pri tem pa nastaja vse večji in aktualnejši problem prenočišče in oskrba postojank z najnujnejšo hrano in pijačo (čaji, enolončnice).
Organizirani turni smuki postajajo iz leta v leto bolj množični, tako da bo poleg Staničevega doma že drugo leto nujno potrebno adaptirati in vsaj zasilno oskrbovati tudi triglavski dom na Kredarici. Nujno pa bo treba povečati prenočitvene kapacitete večine visokogorskih postojank. Posamezna planinska društva se morajo pač sprijazniti z dejstvom, da so časi, ko so bile visokogorske postojanke odprte le poleti — že preživeli. Pa še ena obtožba nekaterim zimskim obiskovalcem gorskih zavetišč! Planinsko društvo Javornik ima urejeno ob Staničevem domu odprto zimsko zavetišče, ki nudi pozimi občasnim obiskovalcem skromno zavetje. Sedaj so vrata razbita, prostor sam pa skrajno zanemarjen in žameten s snegom. Še mnogo slabši izgled nudi odprta stara lovska koča v Zgornji Krmi. S kakšno skrbjo in idealizmom jo ureja, popravlja in pospravlja France Krajcar. Za koga. Za vse gornike ki so poleti, predvsem pa pozimi potrebni počitka, zavetja ali prenočišča. In kako izgleda danes? Pravi svinjak! Nič drugače ni v pastirski koči pod Oklom. Taki vandali in kršilci reda se najbrž ne zavedajo, da so taka zasilna zavetišča namenjena le discipliniranim in redoljubnim gornikom — ne svinjam!
Sedmi triglavski turni smuk se je končal nadvse uspešno — brez najmanjše nezgode. Vsem sodelavcem pri organizaciji in izvedbi smuka, tako propagandi, evidenci, preventivno reševalni ekipi GRS z Jesenic in Mojstrane, predvsem pa požrtvovalnim fantom članom PD Javornik, ki so skrbeli v Staničevi za prenočišča prehrano in pijačo v mejah možnosti — pa izrekamo vso zahvalo in priznanje. Prepričani smo, da so se vsi udeleženci srečni, zadovoljni z nepozabnimi vtisi vrnili domov z obljubo, da se drugo leto spet vrnejo v čudovito, zimsko kraljestvo Zlatoroga.
Janez Krušic
Železar, 22. maj 1975