Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Kranjska gora vabi

 02.05.1936

dLib.si

sobota, 2. maj 1936, ob 19:39, Boris Štupar, ogledov: 1191

Slovenski dom: Kranjska gora, 29. aprila.

 Pomlad je tu in z njo se bo pričela sezona posebno za tiste, ki ljubijo naravo, katerih cilji so vrhovi gora in ki hočejo z bivanjem na njih vsaj nekoliko pozabiti brige, katerih je to bedno življenje polno. Različna bodo njihova izhodišča, različne poti, ki jih bodo vodile na ture. Saj jih ima Gorenjska toliko in vse so tako lepe. Ena je, katero človek težko pozabi, katere sliko ima vedno v spominu in to je Kranjska gora.

Kranjska gora ima 806 m nadmorske višine in leži v gornji savski dolini. Proti jugu se dviga venec vrhov Julijskih Alp, proti severu jo varujejo grebeni Karavank, na vzhod in zahod pa je dolina odprta. Že menda 1000 let so naseljeni ljudje v tem kraju, a je bilo njihovo življenje tako skromno, da ni izzivalo peresa zgodovinarja. Ljudje, ki se nazivajo Borovci in ne Kranjsko-gorci, kot bi sklepali iz krajevnega imena, so prijazni in prav gostoljubni.
Življenje povojne Kranjske gore pa nudi precej pestro sliko. Le sem hodijo na dober in oster gorski zrak ljudje vseh vrst. So to Nemci, Avstrijci, Madjari, Čehi, Italijani, Srbi, Hrvati in Slovenci. Lepo in prijetno je hoditi v poletnih večerih po kranjsko-gorski promenadi in poslušati razne govorice. In tak obisk Kranjska gora tudi zasluži.

Že njena lega, z ozadjem, ki ga tvorijo Mojstrovka (2332 m), Prisank (2547), Škrlatica (2739), Razor (2601), Križki podi (2410) nudi prizor, ki ostane v neizbrisnem spominu. Za slabotne so lepi sprehodi ob Mali Pišenci ali proti Podkorenu in Planici. Za močnejše je lepa tura iz Kranjske gore mimo Erike, Ruske kapele, okoli katere je pokopališče ruskih vojakov, ki jih je zasul snežni plaz v zimi leta 1915—16, dalje mimo koče na Gozdu, od koder bo vodila bržkone nova carinska cesta v Trento, mimo Erjavčeve koče z izhodiščem na Mojstrovko skozi Grlo v Planici. Turisti pa imajo kar lepo in težko turo iz koče na Gozdu na Prisank, skozi Okno v Trento ali pa preko Škrlatico, Razora in Križkih podov na Triglav.

Za ponesrečenca skrbita agilna SPD rešilna postaja in TKS. Kranjska gora ima tudi kopališče z velikim bazenom, s 40 kabinami, restavracijo in prostorom za segrevanje vode. Leto za letom grade nove stavbe, stare se dvigajo in popravljajo. Vse napreduje in kraj sprejema vsako leto večje število letoviščarjev, ki jih vabi čisti gorski zrak in prelepa okolica.
A ne le poletna, tudi zimska sezona je v Kranjski gori živa. Tujski promet je poslal velevažen faktor, česar se ljudje v polni meri zavedajo ter skušajo tujcem za mal denar nuditi čim boli udobno bivanje med našimi veličastnimi vrhovi, ki nam jih mnogi tako zavidajo.

Slovenski dom, 2. maj 1936

eXTReMe Tracker