Helena Plahuta 03.06.2015 07:29 1904 0

Za vikend na Mali Ponci

Majda Gašperin: Naše potepanje se prične na parkirišču pri zg. Mangartskem/Belopeškem jezeru.

Jutranje sonce je ravno obsijalo gore. Smerokazi nas usmerijo proti koči Zacchi. Pot je široka, lepa in kmalu smo pri koči. Nadaljujemo po lepo vzdrževani, stopničasti poti. Mostički in prehodi čez grape se kar vrstijo, rožic je bolj malo. Razgledi na Mangart, Vevnico, Kopo in številne roglje, so skoraj vso pot.

Ogledamo si zavetišče, ki je le malo stran od poti. Ima zanimive stopnice za lažji vzpon. Nadaljujemo po prijetni poti. V zadnjem delu poti je grapa, ki se spušča skoraj z vrha Male Ponce. Kmalu se pokaže tudi mogočna Velika Ponca. Smo pod škrbino, naša potka pa zavije levo čez pobočje mejnega grebena, polnega številnih špic. Na eni izmed njih nas opazuje stražar, ki se kar dolgo ne umakne.

Še zadnji koraki in smo na vrhu. Ni prav veliko prostora na Mali Ponci, na višini 1925 metrov. Vsak si poišče svoj kotiček in uživamo v razgledih. Po kratkem počitku se spustimo do zavetišča. Tam se usmerimo na levo pot, proti spodnjem Belopeškem jezeru. Stezica večinoma poteka skozi gozd, razgledi so samo na razglednih točkah. Pogled na jezera je čudovit. Vsak ima drugačno barvo. Del poti je v razsulu, vendar je prehodna, ker jo obnavljajo.

Pri spodnjem Belopeškem jezeru pridemo na glavno cesto. Nadaljujemo po stezicah ob jezeru in opazujemo odseve na gladini vode. Lepa krožna pot je za nami. Nad gorami se nabirajo megle in Mangart se skoraj ne vidi. Še pravi čas smo prišli nazaj. Ko pridemo domov, pa prične deževati. Kakšen dober občutek!

Majda Gašperin