Janez Pikon: Jame navdušujejo s svojim edinstvenim prepletom narave in človeka, ali 200 milijonov let zgodovine in sodobne tehnologije, te so že v letu 1870 odkrili rudarji med iskanjem svinčeve in cinkove rude. 
Obirske kapniške jame v Železni Kapli (Bad Eisenkappel) nas popeljejo v nenavaden svet v gori. Videli in izvedeli smo posebnosti o kopanju rude na Koroškem in odkritju jam ter doživeli naravno lepoto ene najbarvitejših kapniških jam v Avstriji. Na poti skozi različno velike naravne jame dobimo vtis o težkem delavskem življenju rudarjev in izvedeli nenavadno veliko o kraških jamah v notranjosti visoke gore Obir. Globoko v temnih nedrjih dosežemo čudovito in kristalno čisto presihajoče jezero. Osemsto metrov v globino meri podzemni doživljajski park v Obirskih kapniških jamah in je s svojimi jamami in očarljivimi, umetelno osvetljenimi kapniki, prijetno doživetje temnih globin gore. Medijski efekti na številnih točkah še dodatno poudarijo veličastno sozvočje nekdanjega rudnika in Obirske naravne jame.
Po ogledu kratkega filma o odprtju jam se po 240 metrov dolgem rovu Wilhelm podamo do Obirskih kapniških jam. Dobimo prvi vtis o delovnem življenju rudarjev. Ob medli svetlobi so v rovih kopali svinec in cink, nekdanje težko orodje in preproste transportne naprave pa izrazito pričajo o tem, kako težavno je bilo delo v jami. Nadalje si ogledamo kratek film o odkritju kapniških jam, pri tem je zelo zanimivo prikazano delo z besednjakom rudarjev, ko so pripravljali in izvajali razstrelitve.
Indijska jama in povedo nam o prvih še živečih kapnikih stalagmiti, ki rastejo od spodaj navzgor, stalaktiti pa od zgoraj navzdol in ko se ti kapniki skozi čas združijo, nastanejo kapniški stebri. Kapniške zavese pa nastanejo s pomočjo mineralnih oborin iz tekoče ali kapljajoče vode. Naravno povezavo z Dolgo jamo (Lange Grotte) tvori v celoti kapniški brlog, ki ga obdaja na novo izdolben rov Pauli.
Orgle ali razkošno obarvane kapniške zavese in kapniški slapovi krasijo ta del jam. Njihova razporeditev spominja na orgelske piščali, kjer prisluhnemo skladbi Johanna Sebastijana Bacha »Toccata in fuga v d-molu.«
Dolga jama (Lange Grotte) je bila tako kot Mala jama (Kleine Grotte) zaradi svoje posebne edinstvenosti naravno zaščitena. Tu se nahaja simbol Obirskih kapniških jam, podolgovat stalagmit, ki je bil leta 1991 uporabljen tudi kot motiv na znamki.
Jama Wartburg se sestoji iz labirintsko razvejanih 20 metrov širokih hodnikov in dvoran. V največjem jamskem prostoru so na nevidnem platnu s pomočjo prve svetovne HDTV projekcije prikazani razburljivi vtisi iz jamskega sistema, uprizoritev pa bogatita še glasba in literarno besedilo.
Tempelj svetlobe z glasbo je osupljiva izmenjava igre v edinstvenem ozračju globoko v notranjosti jam, ki navdušujeta obiskovalce in ustvarjata sakralno vzdušje. Naj omenim tudi kukala v razpokah, ki so nameščena in zaznavajo vsak še tako majhen gib v gmoti kamnin.
Mala jama in excentrični, zelo kratki in tanki kapniki z deloma bizarnimi oblikami s podobo »gobec morskega psa« v lehnjakovem jezeru (Sintersee) tvorijo zaključek vodenega ogleda skozi goro, odkoder se po rovih Markus ponovno vrnemo na dnevno svetlobo do vstopne zgradbe z Gostiščem Pr' Podnarjo.
Vir in foto arhiv: Obirske kapniške jame v Železni Kapli (Bad Eisenkappel), fotografiranje v Obirskih kapniških jamah ni dovoljeno
Janez Pikon