Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

(Modri) dirkači,

Delo, Panorama - Katja Željan: ... ki z vzponom opravijo v 38 minutah - Gorski tek na Čaven

Eden najzahtevnejših tovrstnih podvigov pri nas je izzval 109 tekmovalcev – Tekači skoraj hitrejši od sledilcev v avtomobilih

V tekače »neposvečeni« smo se na nedeljsko jutro ob cerkvi v Lokavcu spraševali, ali so tisti, ki so v tekaških copatah od tam pogledovali proti 1242 metrov visokemu Čavnu, napol bogovi ali pa malo nori. Kajti opraviti je bilo treba z nič manj kot 4400 metri dolžine in kar 1074 metri višinske razlike. Nazadnje je kilometrski vzpon v nebo vse pustil odprtih ust: tekmovalci so morali na cilju krepko izdihniti ves napor, obiskovalci pa prežvečiti šok ob njihovi hitrosti.

Zadnja nedelja v Lokavcu nikakor ni bila ena bolj zaspanih. Že od najzgodnejših jutranjih ur so organizatorji pripravljali vse mogoče, predvsem pa nekoliko zaskrbljeno opazovali nebo z vprašanjem, ali jim bo »tisti zgoraj« bolj naklonjen kot prejšnje dni. In jim je bil. Deževno depresijo so pregnali prvi sončni žarki, meglice na Čavnu in pod njim so počasi, a vztrajno izginjale s horizonta. Resda je bilo na vrhu enega najmogočnejših vršacev, ki se vzpenjajo nad Vipavsko dolino, le šest stopinj, a nič zato. Temperatura in vznemirjenje pred začetkom tekme sta bila v dolini za 109 tekaških duš in vsaj še enkrat toliko njihovih spremljevalcev, organizatorjev ali zgolj naključnih obiskovalcev in radovednežev opazno višja. Tudi zato, ker toliko tekačev pod Čavnom pravzaprav niso pričakovali niti organizatorji niti udeleženci gorskega teka, ki je štel tako za pokal primorskih gorskih tekov kot za pokal Slovenije v gorskih tekih pri Atletski zvezi Slovenije. »Toliko sodelujočih je zame presenečenje, saj so organizatorji te tekaške prireditve dogodek pripravili šele drugič. Sicer je vse v redu, nimam nikakršnih pripomb,« je dogajanje pred začetkom ocenila domačinka Darja Jejčič, tudi sama navdušena gorska tekačica.

Na tek po temi in pred maturo

»Koliko sem se pripravljala? Tečem toliko, kolikor imam časa, trudim se, da čim več. Če ne gre drugače, tudi po temi. Spomladi je skoraj vsak vikend kakšna tekma, tako da je že teh zame popolnoma dovolj. Najbolj uživam v daljših tekih, vsaj petnajst kilometrov morajo biti dolgi. Je pa res, da imam danes kar malo treme. Čeprav sem doma iz teh krajev, ne poznam veliko poti pod Čavnom. To bo zame nekakšen krst, pričakujem pa, da bom do vrha potrebovala malce več kot uro,« nam je povedala Darja. Tik preden smo vsi skupaj odšteli zadnje sekunde pred začetkom starta, nam je lanskega zmagovalca teka Simona Aliča iz Poljanske doline, ki je s progo takrat opravil v štiridesetih minutah, uspelo še pobarati, ali namerava zmagati tudi letos. »Ne ne, danes je konkurenca prehuda pa še poškodba mi je vzela dva tedna. Bomo videli, upam seveda na najboljše ...« In kaj mora človek narediti, da se mu v tem času uspe povzpeti na vrh Čavna, za kar rekreativci običajno porabijo vsaj tri ure? »Predvsem mora trenirati,« se zasmeji Alič. V dialog se je v tistem trenutku vključila še Sanda Hain, svetovalka za odnose z javnostjo v uradu ajdovskega župana, tokrat v vlogi povezovalke dogajanja na startni ravnini tekme. »A veš, kaj je lani naredil, ko je prišel gor? Takoj je tekel spet dol po avto in se z njim pripeljal gor. In to naredi vsakič,« se je zasmejala.

Potem je bilo treba »prestaviti v tretjo brzino«, bi lahko rekli v tukajšnjem žargonu. Kajti ko so se tekači zapodili proti Čavnu, so se morali netekači prav tako zapoditi v avtomobile in pošteno pritisniti na plin, da so iz Lokavca najprej zapeljali do Predmeje, od tam pa po makadamski poti proti Čavnu. Prepočasnim voznikom bi se namreč kaj hitro utegnilo pripetiti, da bi jih na cilju prehiteli tekači, pa naj se sliši še tako neverjetno. Zato dobro preberite naslednji podatek: tokrat najhitrejši, Miran Cvet, je izjemno zahtevno progo pretekel v zgolj 38 minutah in 18 sekundah, drugi, Nejc Kuhar, je porabil minuto in pet sekund več, tretjeuvrščeni Simon Alič pa še dodatnih 44 sekund. Najhitrejša tekačica, Petra Mikloša, je z vzponom – ta uradno sliši na ime Čaven proaction vertikal kilometer – opravila v 48 minutah in 51 sekundah. Na cilju zeblo, jasno, ni nikogar. »Zelo mi je bilo vroče pa tudi konkurenca je bila huda,« je na cilju, tik ob koči Antona Bavčerja, priznala ena najmlajših tekmovalk, Ana Čufer iz Dobravelj. In kateri del poti je bil najtežji? »Začetek. Najboljše pa je bilo na koncu, saj imam rada strm finiš. Od vseh tekov imam najraje gorske, še zlasti daljše,« je dodala. Daljše? »Take, ki imajo višje nadmorske višine in vsaj dvajset kilometrov dolge proge. To je popolnoma drugačen občutek ...« Ali ni to vendarle preveč in predvsem preveč naporno, vrta naprej novinarska radovednost. »Če se tega lotiš počasi, ni težav, če pa pretiravaš, ni dobro,« razmišlja tekačica, pred katero je prav zdaj matura. »Zato sem bolj doma za mizo, a če imam le čas, grem teč. To je zame sprostitev pred maturo.«

Premagovati meje je izziv in veselje

Karmen Klančnik, ki ji je v ženski konkurenci na Čaven uspelo priti takoj za Petro Mikloša, je bila s svojim rezultatom seveda zadovoljna. »Pričakovala sem slabšega, tako da je moj dosežek super. Sicer pa sem tu prvič in moram reči, da je bilo kar naporno. Kaj je bilo najtežje? Konkurentke, ki se jih je bilo treba držati in prehitevati,« je povedala Klančnikova, ki je v tem trenutku z mislimi najbrž že pri gorskem teku na Ratitovec, ki bo štel kot državno prvenstvo. »Če mi bo tam uspel dober rezultat, upam na udeležbo na evropskem prvenstvu v gorskih tekih. Nanj pa se uvrstijo le prve štiri na teku na Ratitovec,« je poudarila. Kmalu zatem po kamnitih stopnicah na Čaven prisopiha Maja Peperko, ki ji je tik pred ciljem uspelo prehiteti eno od sotekmovalk. »Danes moje noge niso bile čisto prave, a mi je na koncu očitno ostalo še toliko moči, da sem zmogla ciljni finiš. Pred sabo sem videla eno od tekmovalk pa sem si rekla, da se moram še toliko potruditi ... Mislim, da sem bila na koncu hitrejša za kakšni dve sekundi. A je bilo kar težko. Nisem se ravno pripravljala, tako da je to malce slabši začetek sezone, a prihodnje leto pridem spet,« obljubi. Zatem se še malce dotakneva različnih (življenjskih) filozofij tekačev in netekačev. »Oh, mi smo ves čas v teku, tako da imamo najbrž tudi malce drugačne cilje kot vi. Kako se človek odloči za tek? Ne vem, a meni so še zlasti gorski teki v poseben užitek. Če se pri tem malce namučiš in nazadnje prideš na vrh, kot je Čaven, če si v naravi, med dobrimi ljudmi in v super vzdušju, te vse skupaj kar dvigne ...« Ali pot do takšnih užitkov vendarle ni tlakovana z malce prevelikim naporom? »Ah, ne, jaz v tem naravnost uživam. Premagovati svoje meje mi je v izziv in veselje hkrati,« zatrdi sogovornica.

Medtem ko so se tekmovalci ob koči krepčali z bananami in čokolado, je imela kuharska ekipa v koči Antona Bavčerja pod vodstvom Zdravka Bratine polne roke dela. Začeli so že ob petih zjutraj, saj je bilo treba za tekače skuhati golaž in dvajset kilogramov testenin, na štedilniku pa je bilo najti še marsikaj drugega, s čimer na Čavnu največkrat postrežejo: joto, klobase, polento in jabolčni zavitek. Na koncu so bili tekači siti in kuharji celi, zadovoljni pa so bili tudi v ajdovski skupini Gorske reševalne službe Tolmin, saj na cilj ni bilo treba prinesti nikogar. »Kakšno koleno ali gleženj bi se lahko poškodovala, a se na srečo to ni zgodilo. Sicer pa so to izkušeni fantje in dekleta, zato težav ni bilo,« je povedal vodja omenjene skupine Robert Kovač, ki se tudi sam velikokrat poda na Čaven.

Šport, ki povezuje ljudi

»No, vsak dan vseeno ne. Nekateri od nas se nanj povzpnejo tudi trikrat, štirikrat na teden. A za Čaven si je treba vzeti čas, saj vzpon s kakšnim postankom traja dve uri. In to je dober trening,« meni. Kolikokrat so se pred začetkom tekme na Čaven povzpeli organizatorji teka iz Triatlon kluba Ajdovščina, ki so dogodek izpeljali v sodelovanju s Proaction SLO in Odborom za gorske teke pri Atletski zvezi Slovenije, nismo preverjali, lahko pa zapišemo, da se je predsedniku Triatlon kluba Ajdovščina Urošu Medvedecu na koncu smejalo, saj je prireditev, na katero so se pripravljali že od začetka leta, odlično uspela. »Tek na Čaven je specifičen. Zato je prav vsak, ki pride sem gor, junak,« je prepričan.

A pred Triatlon klubom Ajdovščina je že nov izziv: 20. junija namreč pripravljajo že tretji kros triatlon na Vogrščku. »Naš cilj je promocija triatlona, hkrati pa bi ljudem radi pokazali, da se v njem lahko preizkusi vsakdo, tudi če zgolj v eni od disciplin triatlona. Če bo tako kot lani, ob Vogrščku in v njem pričakujemo okrog sto ljudi. Bomo pa seveda povezali koristno s prijetnim in se ob tej priložnosti družili tudi z drugimi člani kluba,« napoveduje. Odkar je Medvedec pred dobrima dvema letoma ustanovil Triatlon klub Ajdovščina, število njegovih članov, podobno kot simpatizerjev in podpornikov, skokovito narašča. »S klubom je tako ali drugače povezanih od 250 do 300 ljudi, v šolo triatlona pa imamo vključenih že 40 otrok, kar nas izjemno veseli. Ljudi želimo namreč aktivirati in jih spraviti s kavča. Zato smo veseli vsakega, ki pride k nam,« pravi. Večina jih sicer izbere eno od disciplin triatlona – še vedno prednjači prav tek –, a močno se je povečalo tudi število tistih, ki v triatlonu tekmujejo. Teh je že približno 40, kakšen ducat pa jih ima licenco za tekmovanja v slovenskem in evropskem pokalu. Je torej Vipavska dolina po zaslugi triatlona bolj športen košček dežele na sončni strani Alp? »Triatlon v Ajdovščini povezuje ljudi. Ne le kot športnike, temveč tudi kot prijatelje. Po vsakodnevnih obveznostih pa ne uživamo le v športu, ampak si popestrimo tudi družabno življenje,« meni Uroš Medvedec. In kaj več bi si človek v času sodobnega individualizma sploh lahko želel?

Katja Željan 
Fotografije Roman Šipič 

Tek na Čaven je specifičen, zato je prav vsak, ki pride sem gor, junak, je prepričan Uroš Medvedec.

Najtežje se je bilo držati konkurentov in jih prehitevati.

Za tekače je na 4400 metrov dolgi poti na 1242 visoki vršac navijalo vsaj še enkrat toliko njihovih spremljevalcev, organizatorjev in obiskovalcev.

  28.05.2015 
(Modri) dirkači, ki z vzponom opravijo v 38 minutah


G-L: 2. Čaven vertikal kilometer - Bojan Ambrožič

G-L:  Vertikal kilometer Čaven - Nejc Kuhar


Kategorije:
Novosti SLO TEK Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45953

Novosti