Nedeljski dnevnik: ... vzdržujejo planinci sami - Planinske infrastrukture država ne prepoznava kot dela turistične ponudbe 
Praznovanje ob dnevu Alpske konvencije
Planinska zveza Slovenije, ena največjih nevladnih organizacij, ima več kot stoletno tradicijo, povezuje pa 283 planinskih društev in približno 54.000 članov. Društva upravljajo 178 planinskih koč, zavetišč in bivakov s skoraj 7400 ležišči. Mimo njih vodi po gorskem svetu 1661 planinskih poti v skupni dolžini 9616 kilometrov, po katerih vsako leto hodi okoli 1,4 milijona domačih in tujih pohodnikov.
Lansko planinsko sezono je močno okrnilo muhasto poletje, ki je zdesetkalo obisk gora. Zaradi manjšega obiska je bila sezona za lastnike in upravljalce planinskih koč slaba. Skupni promet je bil približno 15 odstotkov nižji kot leto prej; najbolj so bile na udaru visokogorske koče, ki so imele več kot četrtino manj prometa. Predvsem v visokogorju so sezono reševali tuji gostje. Najpogostejši vzrok za manjši obisk in težave pri upravljanju koč, ki so jih navedla planinska društva, je bilo slabo vreme, drugi pa zaprte in poškodovane poti zaradi žledoloma in vetroloma, poškodbe na objektih, recesija, delovna zakonodaja, zaostreni pogoji poslovanja ter prenove in popravila koč.
Slaba sezona prizadela visokogorske koče
Še ene tako slabe sezone kot lani si društva in upravljalci koč ne morejo več zamisliti, je poudaril načelnik gospodarske komisije Planinske zveze Slovenije Janko Rabič. »Sredstva, ki jih društva ustvarjajo s prometom, so edini vir, da pokrijejo vse stroške s kadrom, vzdrževanjem, obnovami, vse zahtevnejši pa so tudi zakonski predpisi, ki ne dopuščajo odstopanj, kar je prav, povzročajo pa težave. Pomembno je, da bodo društva dobila kader, ki bo dobro upravljal postojanke in tako prispeval k uspešnejši sezoni - predvsem da jim bo uspelo pripraviti dobro ponudbo, da bodo prijazni, da bo notranjost koče ponudila domačnost ter da bodo znali posredovati informacije o okoliških turah, planinskih poteh in različnih zanimivostih.«
Planinska zveza nima namenskih sredstev, da bi društvom pomagala v poslovno tako slabih sezonah, kot je bila pretekla, prispeva pa z različnimi akcijami in projekti, predvsem prek svetovalne pisarne za investicije in ekološke sanacije. Posebno pozornost si zaslužita projekta Okolju prijazna planinska koča, katerega cilj je zagotavljanje okolju prijaznega in energijsko učinkovitega upravljanja koč, in Družinam prijazna planinska koča, ki želi v planinske koče privabiti starše z otroki in poskrbeti, da se bodo radi vračali. Do zdaj je zveza za prvi projekt podelila 16 certifikatov in za drugega 15. Pomembna je tudi promocija planinskih koč na spletnih straneh in v publikacijah ter ob različnih dogodkih, kot na primer na letošnjem sejmu Alpe-Adria.
Ekološka sanacija s pomočjo države in evropskih sredstev
Uredba o odvajanju odpadne vode zahteva do konca leta 2017 namestitev malih komunalnih naprav tudi v vseh planinskih kočah. Od 161 planinskih koč jih je z biološkimi čistilnimi napravami opremljenih le 53, dve pa sta priključeni na javno komunalno omrežje. Ker Planinska zveza Slovenije zaradi vpliva na okolje ne želi omejevati obiska, planinska društva pa predvidenih 5,5 milijona evrov ne zmorejo zagotoviti sama, išče sogovornike tako na ravni države kot tudi evropska sredstva. »Planinskih koč in poti Slovenija ne prepoznava kot dela turistične infrastrukture, čeprav so turisti tako planinci kot gostje hotelov, ki se podajajo na krajše izlete v gore,« je opozoril podpredsednik Planinske zveze Slovenije Miro Eržen. »Vsi pa uporabljajo planinsko infrastrukturo, ki jo planinci vzdržujemo s prostovoljnim delom. Zato nas čaka zahtevna naloga, da bo ta deležna pozornosti širše družbene skupnosti.« Izhodišča za vključevanje planinskih koč in poti v turistično ponudbo Slovenije predvidevajo tesno sodelovanje s planinskimi društvi pri objavi informacij o odprtju posameznih koč in stanju planinskih poti, močnejše povezovanje z lokalnimi turističnimi organizacijami pri vključevanju ponudbe planinskih koč v turistično-pohodniške pakete in boljšo promocijo v tujini. Pomembno je prenašanje primerov dobre prakse, kot je denimo avstrijski projekt trajnostnega turizma Planinske vasi. Ta spodbuja razvoj manjših krajev s planinsko tradicijo in naravnimi danostmi za gorski turizem po načelu manj je več, kar danes iščejo obiskovalci gora. Primernih krajev je v Sloveniji veliko (Jezersko, Bohinj, Trenta, Solčava ...) in tudi zanimanje med njimi je razveseljivo, Nova priložnost za turistično in planinsko gospodarstvo pa je tudi krožna tur- no-kolesarska pot v dolžini 1800 kilometrov, ki bo obšla vse pomembnejše slovenske gorske skupine in v vzponu premagala 50.000 metrov višinske razlike. (rš)
Praznovanje ob dnevu Alpske konvencije
Med 29. in 31. majem, od petka do nedelje, bodo ob šestem dnevu Alpske konvencije v Mojstrani potekale številne prireditve. Prvi dan bo v Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani posvet na temo izzivov gorskih in obmejnih območij s predstavitvijo petega poročila o stanju Alp na temo demografskih sprememb, potekala pa bo tudi predstavitev možnosti izvedbe pilotnega projekta Planinske vasi v Sloveniji. V soboto pripravljajo rekreativno kolesarjenje v Krmo, pohod do Pocarjeve domačije v dolini Radovne ali po poti Triglavske Bistrice v dolini Vrata. Pred Slovenskim planinskim muzejem v Mojstrani bodo potekale različne predstavitve na stojnicah, nastopi in delavnice. Obiskovalci se bodo lahko preizkusili na plezalnem stolpu in si ogledali uprizoritev reševalne akcije gorskih reševalcev Društva GRS Mojstrana. V nedeljo bo na vrsti še planinski pohod na Dovško Babo. Organiziran bo brezplačni avtobus iz Bohinja in z Bleda do Mojstrane in nazaj.