Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Med plezanjem se je utrgala vrv

08.07.1935

dLib.si


Reifschneider, Konrad (Kurt) (1909-1935), Alpinist
Reifschneider Konrad (Kurt), Bergsteiger. * Wien, 25. 6. 1909; † Gesäuse (Stmk.), 2. 7. 1935 (abgestürzt). Stud. 1929–33 an der Univ. Wien Geographie, danach arbeitete er in einer Lebensmittelgroßhandlung in Wien. Anfang der 30er Jahre war R. einer der besten Wr. Bergsteiger; er führte in den Ostalpen bedeutende Bergfahrten aus, z. Tl. auch allein. 1929 war er Gründungsmitgl. der Bergsteigergruppe im ÖTK, später Mitarbeiter in der Hauptleitung sowie in der Wr.Zentrale im (der damaligen Sektion) ÖTK (des DÖAV), weiters auch im Ausflugsausschuß, in der Schivereinigung, der Akademikergilde und der Bergsteigerschule sowie in der alpinen Rettungsmannschaft. Begleiter: R. Klose, F. Krippner, H. Matouscheck, E. Mille (s. d.), F. Schmid, K. Zahlbruckner etc.

ponedeljek, 8. julij 1935, ob 15:49, Boris Štupar, ogledov: 679

Jutro, Ponedeljska izdaja: Tragična smrt enega najboljših avstrijskih alpinistov

Znanega dunajskega alpinista Kurta Reifschneiderja je doletela minuli torek nepričakovana smrt. S prijateljema Mattouschkom in Messingom je odšel na plezalno turo. Povzpel se je na Roskuppenkante blizu Gloggnitza. Pri plezanju pa se je nenadoma utrgala vrv, s katero je bil privezan. Treščil je v globočino, kjer se je strašno razbil. Njegova tovariša sta ostala nepoškodovana.

Pokojni alpinist je bil eden najbolj znanih avstrijskih turistov-plezalcev. Doslej so se mu posrečile neverjetno drzne in tvegane ture. Zato je užival sloves izvrstnega alpinista ne le doma, ampak tudi v inozemstvu. Bil je namreč ponovno v Aziji, kjer so se mu posrečili čisto svojevrstni planinarski rekordi. Pokojnik je bil po naravi velik ljubitelj zemljepisa in zgodovine, a ni mogel dovršiti teh študij zaradi gmotnih razmer, v katerih je živel. Služil si je zato kruh kot specialist za elektriko. Kadar se je mogel odtegniti temu delu, pa je z dušo in srcem izletel v planine, ki so bile njegova največja strast.

Zaslovel je kot edem najboljših avstrijskih hribolazcev. V Vzhodnih Alpah in Dolomitih je absolviral mnogo temeljitih tur, zaradi katerih so prihajali izvežbani plezalci k njemu po nasvete, še lani je obiskal Perzijo in se je povzpel na 6000 m visoko teme v Elbrusovem gorovju. To turo je izvršil brez spremstva.
V krogih alpinistov je zbudila njegova smrt veliko žalost, tembolj, ker je bil tudi kot človek značajen in pošten.

Jutro, 8. julij 1935
 

eXTReMe Tracker