Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Janče in Debni vrh

Silvo Baznik: Lepo sončno jutro me je zvabilo na kolo. Pogled na Kamniško-Savinjske Alpe po nočnem dežju je le še dal več moči za nadaljevanje kolesarske ture.

V Zalogu prečkam Ljubljanico in vozim vzporedno z železnico ob vznožju gozdov. Za hitro fotografiranje se ustavim ob sotočju Ljubljanice in Save ter nadaljujem do Laz. Prometa skoraj ni in zato je vožnja s kolesom še bolj prijetna. Po nekaj kilometrih sem v vasici Jevnica, kjer se obrnem desno in pričnem sprva rahel vzpon ob potoku, nato pa strmo navzgor v Zgornjo Jevnico. Na kolesu imam nova kombinirana pedala, ki mi nudijo ne le trdnost pri vpetju čevljev temveč tudi udobnost, ko uporabim drugo stran pedal brez vpenjanja, kar je pri strmih klancih in majhni hitrosti zelo pomembno za morebitni hitri in varen sestop s kolesa.

Večkrat se ustavim za fotografiranje hribov, vasi in gora ter nadaljujem vzpon ter visoko preidem na makadam, ki me popelje na razgledne travnike in skozi gozd v vas Janče. Vas leži na kopastem hrbtu Janškega hriba (792m) v jugozahodnem delu Posavskega hribovja med dolinama reke Save na severu in potoka Besnica na jugu. Središče vasi je pri župnijski cerkvi Sv. Miklavža, zgrajeni leta 1796 in Planinskem domu 2. grupe odredov.

Tu se nam odkrije lep pogled. Na sever zapirajo razgled Kamniško-Savinjske Alpe, v ospredju pa so gore in vrhovi Posavskega hribovja Murovica, Cicelj, Miklavž, Slivna, zadaj pa Zasavska sveta gora, Čemšeniška planina, Javor in Mrzlica. Proti vzhodu vidimo Posavsko hribovje s Kumom, v bližini pa Prežganje. Na jug seže pogled do Gorjancev, Kočevskega roga, Snežnika, Nanosa in Krima. Na zahod vidimo Ljubljansko kotlino z Ljubljano, Šmarno goro, Rašico, Polhograjsko hribovje z Grmado in Toščem, Škofjeloško hribovje z Blegošem, Ratitovec in Julijce s Triglavom. Severozahodno od Šmarne gore se kažejo Storžič, Kriška gora in Dobrča, zadaj pa greben Karavank od Košute do Kepe.
Vaščani Janč so po svoji narodni zavednosti znani še iz časa narodnostnih bojev. Ob propagandnem izletu članov nemškega Turnvereina iz Ljubljane so 23. maja 1869 na Jančah izbruhnili krvavi spopadi, ker so domačini iztrgali Nemcem njihovo zastavo, jo poteptali in izletnike nagnali z Janč. Sledilo je krvavo maščevanje avstrijskih oblasti, saj so te na Janče napotile celo orožnike in vojake. V spopadu z njimi je bil ubit domačin, veliko kmetov pa je bilo obsojenih na zaporne kazni.

Janče in okolica so prispevale svoj delež tudi med NOB. Od 18. do 22. maja 1942 so se borci 2. grupe odredov tam bojevali s približno 2000 nemškimi policisti in vojaki. V spopadih je bilo ubitih približno 70 Nemcev, prav toliko je bilo ranjenih, padlo pa je tudi 11 borcev. V spomin na te boje so leta 1977 na vzpetini pri planinskem domu postavili spomenik z verzi pesnika Ceneta Vipotnika:

»Naj svobodo ljudi,
naj čast, poštenje,
naj radostne pravice
žuborenje privablja
iz temin pojoča dlan.
Kar je velikega,
rodi trpljenje,
zbežite sence,
vzidi čisti dan!«

Po kratkem odmoru in okrepčilu nadaljujem svojo pot. Tokrat gre za večkilometrski spust v dolino potoka Besnice. Zavore je potrebno večkrat krepko stisniti, da odpeljem serpentinaste ovinke. Hitrost pri spustu hitro naraste in brez dobrih zavor tu pač ne gre. Na srečo sem sam na celotnem spustu in prve avtomobile srečam šele v dolini. Ko pridem v vas Besnica, zapustim cesto, ki pelje v Zalog in pričnem vzpon sprva po makadamu, nato po asfaltu na Pečarja, prelaz med Sostrom in Besnico. Tu grem na kolovoz, ki pelje v gozd in potrebno je uporabiti najlažje prestavno razmerje za premagovanje strmine v gozdu. Pri tem tudi stopim s kolesa, ko je strmina le prehuda. Tako gre navzgor in navzdol dokler ne grem pod daljnovod in se povzpnem na najvišjo točko Debnega vrha. Sestopim s kolesa in se povzpnem na stolp, da naredim še nekaj posnetkov Ljubljane. Z vrha se spustim po gozdnem slabem kolovozu, ki ga že dolgo ne uporabljajo za vožnjo in sta deževje in erozija naredila svoje. Tako je potrebno nekajkrat sestopiti, prestopiti in nadaljevati kolesarski spust. Končno dosežem dolino in ribnik, kjer se ustavim in uživam v tišini, ki ga prekinja le petje ptic. Sem ter tja se pokaže kakšna riba in v vodi ugledam želvi, ki pa se hitro potopita in izgineta izpred mojih oči.

Zopet sem na kolesu in po makadamski cesti vozim na Kašeljski most čez reko Ljubljanico ter nato nazaj v domači kraj. Ko ustavim pred domom, števec pokaže, da sem prekolesaril dobrih 37 km.

Kategorije:
Novosti KOL SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45951

Novosti