Uredništvo G-L 05.05.2015 07:30 1744 0

Odprava

Planinski vestnik (1966) - Franci Savenc: Akademskega AO v Paklenico

ODPRAVA AAO V PAKLENICO

Že pred leti, ko smo na Akademskem alpinističnem odseku še iskali oblike za sistematično in vsestransko vzgojo, smo se odločili da po možnosti vsako leto organiziramo v času prvomajskih praznikov »malo odpravo« v eno od gorskih skupin drugih republik. Te odprave naj bi poleg čisto tehničnih ciljev — plezanja, imele še celo vrsto nič manj važnih nalog. Spoznavanje z alpinisti drugih republik in njihovimi dosežki v gorah, privajanje na taborno življenje, ki je za odprave izredno pomembno, in ne nazadnje tudi afirmacijo slovenskega alpinizma v drugih republikah, kar največkrat vse preveč zanemarjamo.

Z odpravo, ki je letos delovala v kanjonu Paklenice, smo dosegli vse to in še več. Prvič, odkar jih organiziramo, so se nam priključili tudi alpinisti iz drugih odsekov (dva iz Celja in eden iz AO Lj. matica).

Kljub utrujenosti kot posledici dolge poti (kanjon Paklenice se nahaja nad Starigradom) in kljub kratkem bivanju so alpinisti opravili 29 vzponov vseh težavnostnih stopenj, od katerih je najpomembnejša tretja ponovitev velebitaške smeri. Ta smer spada prav gotovo med naše najtežje smeri in so se v njej poskusili tudi že Nemci, toda do letos so jo plezali vedno z bivakom. Peter Ščetinin, ki jo je preplezal v navezi z Antejem Mahkoto, pravi da so nekateri raztežaji povsem enakovredni »diretissimi« v Veliki Cini in da svojo oceno — VI — povsem opravičuje, še posebno ker je visoka skoro 400 m. Toda tudi ostale preplezane smeri opravičujejo dolgo pot Brahmova (V +) v originalni smeri in varianti, mo- soraška (V +), splitska (IV) in druge so omogočile udeležencem preizkušnje v kopni skali mnogo preje kot pri nas doma. Nepravilno bi bilo iz tega primera zaključevati, da je tako dopolnjevanje aktivnosti v domačih gorah najboljše, ker vemo, da se v tem času lahko opravljajo tudi pri nas vzponi in to v zimskih razmerah. Lahko pa. trdimo, da našim južnim gorskim skupinam posvečamo vse premalo pažnje (saj smo aktivnejši v Zap. Alpah in Dolomitih) in da je prav letošnje leto, ko komisija za alpinizem PSJ prireja s tem ciljem nekaj taborov, priložnost, da to popravimo.

Še dve zanimivosti. V tem predelu je še obilo možnosti tudi za prvenstvene vzpone (tu so pri poskusih najbolj aktivni zagrebški alpinisti), bližnji kanjon pa je alpinistično praktično še povsem neraziskan (čeprav ima nekoliko nižje stene). In druga — ob tej priložnosti je najmlajša udeleženka Neva Blažina v družinski navezi opravila svoj prvi vzpon.

Franci Savenc

1966 - julij, str. 333
Opomba: V poobjavah skušamo besedilo obdržati (kolikor je mogoče) nespremenjeno, čeprav zudaj marsikaj pišemo drugače.