Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Začetek


Na obisku/G-L: Alojzij Žakelj – domačin z Jesenic
Na obisku/G -L: V gorah nikoli ne veš (1.)
Na obisku/G -L: V gorah nikoli ne veš (2.)
Na obisku/G -L: V gorah nikoli ne veš (3.)
Na obisku/G -L: V gorah nikoli ne veš (4.)
Na obisku/G-L:V gorah nikoli ne veš (5.)
Na obisku/G-L: Na skali pod Mežaklo
Na obisku/G-L: Srečanje z Lojzom
Na obisku/G-L: Le kako sta izvedela
Na obisku/G-L: Jeseniški grad


Alpinistični razgledi 30/1988
Bivak sem uredil po volji boga
Marjeta Kozjek in Matej Šurc: Pogovor z Alojzom Žakljem na najvišje ležečem domovanju v Jugoslaviji. 

ponedeljek, 27. april 2015, ob 05:29, Helena Plahuta, ogledov: 2183

Na obisku - Majda Gašperin: »Mežakla je moj začetek ljubezni do slovenskih gora,« pripoveduje Alojzij Žakelj, domačin izpod Triglava …

Pred kratkim sem obiskala bivak Na skali, v grebenu Mežakle. Že spodaj sem opazila, da je marsikaj novega. Domačina ni bilo. Pa sva se srečala v mestu in odšla na kavo v smučarski kotiček, pri Alenki. Beležka se že najde v torbici, fotoaparata pa nimam vedno s seboj.

»V tem mesecu sem bil veliko prisoten na mojem domu, na ZTP,« je začel pripovedovati.
»Štirikrat sem bil gor in sem nabral devet dni prisotnosti v dveh tednih. Razmere so bile zelo različne. Prva dva pristopa sta bila ekstremno zimska, minus 15 plus, veter do 100 km na uro. Naslednja dva sta bila skoraj poletna. Zelo toplo vreme, do plus 5. Ob zadnjem pristopu se je sneg zelo ojužil. Otežena je bila hoja in gaženje. Na drugem, zimskem pohodu nisem bil sam. Imel sem družbo prijateljice s Primorske. Na ZTP sva šla mimo Planike, čez Rjavčevo škrbino. Vračala pa sva se spodaj pod Rjavcem. Zaradi hude strmine in pomrznjenega snega so bile nujne dereze in cepin. Presenečen sem bil nad izjemno kondicijo prijateljice, saj prej še ni hodila v takih razmerah in po hudih snežnih strminah. Pred dnevi, ko sem šel zopet na ZTP, sem srečal prva letošnja obiskovalca, par, ki je bil namenjen k meni, pol ure od bivaka. Žal sem se jaz že vračal proti dolini. Bila sta na enodnevni turi. Prišla sta po moji sledi iz Krme. Nazaj sta imela namen smučati. Poznala sta me, gledala sta film o meni. Ko sem sestopil do Prgarce, sem srečal starega prijatelja, »Pretepača« iz Kopra. On je drugi po številu pristopov na Triglav. Z njim se poznam že okoli 20 let. Spomnim se svojih najbolj ledenih razmer pri vzponu na Triglav, decembra leta 2000. Takrat sva se skupaj povzpela na vrh Triglava. S Kredarice do Malega Triglava je bil sam led, naprej proti vrhu pa so bile razmere normalne. Na ZTP je bilo letošnjo zimo pol manj snega kakor običajno. Samo okoli dveh metrov. Take vetrovne zime še nisem doživel, kot je bila letos.«

Alojzij malo predahne in potem nadaljuje: »Prejšnjo nedeljo sem šel v Novo Gorico. Prvič sem pristopil na Čaven, vrh v Trnovski planoti. Zelo me je navdušila lepota te planote in razgledi z vrha. Izjemen razgled je na severni Jadran od Savudrijskega polotoka do izliva Soče. Zdelo se mi je zanimivo, velik kontrast med cvetočo Vipavsko dolino in Trnovsko planoto, kjer je bil še sneg. Iz Ajdovščine do Predmeje je samo 13 km, pa se klima povsem spremeni iz sredozemske v alpsko. Iz bivaka na ZTP je Trnovska planota dobro vidna in sem si jo že dolgo želel obiskati. Primorska mi je zelo pri srcu, ker sem poleg gora tudi ljubitelj morja.«

»Kdaj pa se je začela tvoja ljubezen do gora?« vprašam.
»Že dolgo je od tega. V 12. letu mojega življenja, leta 1964, sem vzljubil gorski svet, najprej Mežaklo. Moj prvi gorski cilj ni bil vrh, ampak obala reke Radovne, v Srednji Radovni. Z domačih Jesenic sem prečil Mežaklo. Dobro se spomnim, zgodilo se je 29. maja1966. Bil je čudovit, sončen majski dan. Radovna je žarela v pomladnem cvetju in zelenju. Šel sem sam, v enem dnevu sem prehodil to pot. Imel sem dobrih 13 let. Od takrat mi je reka Radovna najlepša reka na svetu. Še vedno hodim vsak mesec, najmanj enkrat na plavanje v sotesko Vintgar. Reka Radovna je najbolj triglavska reka. Povirje ima v dveh triglavskih dolinah, Krma in Kot. Stalni izvir ima Radovna na južnem vznožju Jerebikovca, najvišjega vrha Mežakle. Poleg Triglava mi je Mežakla najljubša. Mežakla je moj začetek ljubezni do slovenskih gora.«

»Kaj pa bivak Na skali, sem videla, da si zopet poglobil poličko?«
»Na bivaku je bilo od januarja do sedaj kar dosti obiskovalcev. Spremenil sem izgled okolice bivaka. Razširil sem polico in olajšal sam pristop. Zelo lepo se mi je zdelo, da je bila prva letošnja obiskovalka gospodična Nastja . Prišla je s svojo psičko. Ko sem bil na Kredarici, sem se pogovarjal z vremenarjem Janezom o tem mojem prvem obisku, pa jo je potem poklical po telefonu. Pred leti je bila zaposlena na Kredarici in se poznata. Obiskovalci na bivaku so vseh starosti, tudi otroci v spremstvu staršev. Pa niso samo z Jesenic, tudi iz drugih krajev, vidim po vpisu v knjigo. Vesel sem vsakega, če pride z dobrim namenom, na Jesenicah in pod Triglavom.«

Se je kar potegnil ta najin kofetek. »Za prijatelje si je treba čas vzet«, … poje Šifrer. Priložnost je treba izkoristiti, čas prehitro beži …

Majda Gašperin

eXTReMe Tracker