Večer v nedeljo, Potepanja: Tam lahko razbijemo lonček za srečo / Konec maja se tam vse bohoti
Tam lahko razbijemo lonček za srečo
Ob enem od dveh srednjeveških gradov pri pohorskem Keblju so žabe regljale tako glasno, da so jih, če je grajska gospoda želela zaspati, morali plašiti
V prijazni vasici Kebelj se skrivajo razvaline kar dveh srednjeveških gradov. Za Zajčec grad, ki je ime dobil po lastniku, bližnjemu kmetu, pravijo, da je celo najvišje ležeči grad na Pohorju. Ostanki srednjeveške trdnjave v obliki okroglega stolpa stojijo na Velikem vrhu, 813 m, nas vasjo. Stolp je imel več kot dva metra debele zidove, varoval pa ga je dvojni jarek, napolnjen z vodo.
V njej so bile – po ljudskem izročilu – namesto rib žabe, ki so tako regljale, da so jih morali domačini po ukazu grajske gospode plašiti, da so v gradu lahko spali. V pisnih virih se grad prvič omenja leta 1251, ko so v njem živeli gospodje Kebeljski. Kasneje je večkrat menjal lastnike, bil je tudi v rokah Celjskih in Turjaških, opustili pa so ga že v 15. stoletju. Poleg gornjega gradu imajo na Keblju še spodnji grad, oba pa naj bi bila po ljudskem izročilu povezana s podzemnim hodnikom, po katerem so se obiskovali hudobni vitezi. Razvaline Zbegovega gradu – tudi ta je dobil ime po lastniku zemljišča, kmetu Zbegu – stojijo prav nenavadno v pobočju hriba nad Čadramskim potokom. Grad, do katerega je verjetno vodila stara pot ob potoku, se prvič omenja leta 1440, propadel pa je že kmalu za tem. Danes so ostale slikovite ruševine pravokotne in dvonadstropne stavbe, vrh katere se namesto strehe bohotijo drevesa.
V krajih, ki jih bomo spoznali na Učni poti Kebelj, lahko nasploh srečamo veliko lepih dreves. Tod rastejo številne stare in mogočne lipe, ki naj bi jih bili po ljudskem izročilu zasadili Turki. Na Ramšakovi domačiji so kar tri, ki spadajo med najdebelejše v Sloveniji. Najmogočnejša lipa ima obseg debla pet metrov in pol, njena starost pa se ocenjuje na 400 do 500 let. Domačini pravijo, da v času cvetenja ves kraj diši po medu, ko pa pride jesen, odvrže toliko listja, da otrokom seže do kolen.
Učna pot nas bo vodila tudi skozi Modrič, kjer so arheologi odkrili mitrej - svetišče, posvečeno Mitri, bogu sonca, ki so ga posebno radi častili rimski vojaki. Med izkopavanjem so bili najdeni tudi ostanki keramike in novec rimskega cesarja Antonina Pija. V Modriču je tudi izredno ohranjena Kovačeva kovačnica, kjer so več generacij zapored popravljali in izdelovali orodja, ki so jih kmetje potrebovali pri delu.
Ob potokih Čadramščica in Oplotniščica je nekoč delovalo veliko mlinov in žag. V mlinih so za lastne potrebe mleli doma pridelano pšenico in rž, žage pa so potrebovali za razrez lesa, ki ga je bilo tako lažje transportirati v dolino. Na Učni poti Kebelj bomo poleg številnih razvalin mlinov in žag videli tudi obnovljeni Klemenclov mlin, ki je bil zgrajen leta 1742 in je danes edini še delujoči na tem območju.
Izlet je povzet iz knjige založba Sidarta.
DOLŽINA IZLETA
Krožna pot 2.30-3 h Izhodišče-Zajčev grad- izhodišče 30 min Izhodišče-mlin-izhodišče 15-20 min, Skupaj 1 h
NADMORSKA VIŠINA
Zajčev grad: 813 m
Višina izhodišča: 677 m
Višinska razlika: 136 m
IZHODIŠČE
Kebelj. S ceste Ljubljana–Maribor zavijemo v Tepanju (ali Slovenskih Konjicah) in sledimo oznakam za Oplotnico. V središču naselja gremo naravnost, nato sledimo oznakam za Kebelj. Parkiramo v središču vasi na večjem parkirišču pri večnamenskem domu.
VRSTA IZLETA
Krajša različica je grajski sprehod, saj lahko izhodišče prilagodimo starosti otrok (izhodišče pri pojasnjevalni tabli lahko tudi izpustimo in se do odcepa za Zajčev grad pripeljemo po cesti). Pot je sicer kratka, a strma v vse smeri, tako do Zajčevega gradu kot tudi do Klemenclovega mlina. Daljša različica učne poti je izlet, za katerega potrebujemo planinsko obutev in nekaj telesne pripravljenosti. Primerna je za večje otroke in planinsko navdahnjene družine.
Dolga Lobniška riža, po kateri so plavili les, je najdaljša drča v Sloveniji.
NAJPRIMERNEJŠI ČAS
V vseh letnih časih, razen v snegu. Ogled muzejske zbirke v Cezlaku in Kovačeve kovačnice v Modriču je možen po predhodnem dogovoru s Turističnim društvom Lipa Kebelj: www.kebelj.si, e-naslov: td@kebelj.si .
NEVARNOSTI
Ker se gibljemo v bližini vode, je dobro imeti s seboj rezervna oblačila.
ZANIMIVOSTI V BLIŽINI
Cerkev sv. Marjete; 350 do 400 let stare Jiblarjeve lipe in Breznikov hrast; muzejska zbirka v Cezlaku; kamnolom v Cezlaku; Lesjakov oziroma Jiblarjev križ; Črno jezero; cerkev Svetih treh kraljev; Rogla.
Konec maja se tam vse bohoti
Bomo posebna druščina, hodili bomo med skalami in odkrivali zelišča. S pomočjo domačih poznavalcev, zeliščarjev, ki bodo razkrili tudi svoje skrivnosti, posebnosti, kako se kaj uporabi, za kaj je katera zel, kje jo iskati. To je bogatejša izkušnja, kot so opisi v vodnikih in priročnikih. In konec maja in v juniju se na dalmatinskem otoku narave že vse bohoti, julija in avgusta, ko je padavin zelo malo, močno sonce zaustavi rast. Kot za vse druge otoke zadrskega arhipelaga je zanj značilna umirjena klima s suhimi in toplimi poletji in milimi zimami, na severozahodnem delu je več padavin, jugovzhodni del ima bolj suho in toplejšo klimo, zemlja je v glavnem rdeča. Ko drevesa črnega hrasta, črnega jesena, borov in različno grmovje med kamni skupaj z nasadi oljk in travami širijo prijeten vonj, bodo sprehodi po stezah zdravilnih in aromatičnih zelišč še bolj čarobni. Da ne bomo samo v osami z zelišči, bomo šli tudi v Sali, največje mesto na otoku.
Dugi otok je najdaljši jadranski otok, v najožjem delu širok 1,2 kilometra, najširši je na območju naravnega parka Telaščica, kjer se razširi v 4,8 kilometra. Ta je na vzhodnem delu otoka, deset kilometrov od Luke, kjer bomo zeliščarji imeli svoj domicil. V Telaščici je naravni biser, slano jezero Mir, naravni park, obdajajo ga visoki klifi, tam rastejo tudi oljke in fige. Naselje Savar s cerkvijo svetega Pelagrina je znano po urejeni podzemni jami, ki jo imenujejo Strašna peč. Jamo si je leta 1904 ogledal avstrijski cesar Franc Jožef. Šime so poimenovali najstarejši izkopani skelet v Dalmaciji in tega so našli na Dugem otoku, star naj bi bil 11.000 let. Pri Žmanu sta presihajoči jezeri. Poleg številnih zelišč bomo torej odkrivali znamenitosti otoka. Z ladjo se bomo peljali na izlet do Kornatov, na enem od manjših otokov bosta piknik in kopanje, ob vsem tem bomo imeli še tečaj refleksoterapije dlani, samopomoči in pomoči bližnjim.
V soboto, 23. maja, zjutraj odidemo in v soboto, 30. maja, se zvečer vrnemo. Še bolj zdravi in veseli, kot smo bili ob startu. In z veliko znanja o naravi in sebi. Prijave za zeliščarski izlet na Dugi otok sprejemamo po telefonu 02 23 53 413 in po spletni pošti: revije@vecer.com. V prijavi dopišite svojo telefonsko številko.
Bojan Tomažič