Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Za gradnjo novih planinskih domov

13.04.1935

dLib.si

sobota, 13. april 1935, ob 18:49, Boris Štupar, ogledov: 588

Jutro: Predlogi in načrti osrednjega društva SPD Ljubljana, 12. aprila

V dvorani Delavske zbornice se je snoči vršil občni zbor osrednjega društva SPD, ki so se ga razen velikega števila planincev udeležili tudi predstavniki naših oblasti in prometnih ustanov, med drugimi načelnik oddelka za trgovino in industrijo banske uprave dr. Marn, podpredsednik mestne občine prof. Jarc, direktor šumske direkcije inž. Božič in za železniško upravo inšpektor Detela.

Predsednik dr. Pretnar se je v svojem otvoritvenem nagovoru spominjal predvsem blagopokojnega Viteškega kralja, nato pa je posvetil nekaj toplih besed spominu dr. Henrika Tume, ki si je kot planinski pisatelj, kot utemeljitelj znanstvenega obravnavanja alpinizma in predsednik literarno-znanstvenega in alpinskega odseka SPD pridobil mnogo zaslug za razvoj naše turistike.
Z izrazi tople zahvale se je spominjal tudi pokojnega senatorja dr. Rožiča, ki se je društva spomnil z lepim volilom.

Podrobno delovno poročilo je nato podal tajnik dr. Brilej. Med drugimi važnimi zadevami se je SPD lotilo lani tudi končne ureditve svojega posestnega stanja pod Italijo. Stvar je bila poverjena pokojnemu dr. Tumi, ki se je kot pravni zastopnik društva pričel pogajati z interesenti v Italiji, da bi dosegel kolikor mogoče ugodno prodajo nepremičnin, ki so postale zaradi neplačanih davkov po večini izdatno obremenjene. Društvo ima v Italiji še Koritniško kočo, kočo na Poreznu, parcelo na Kriških podih blizu Šplevtskega jezera, pašnik na Nanosu, parcelo na Planji v Trenti, stavbno parcelo v Žabnici in majhno parcelo pod Črno prstjo. Svet na Vršiču, ki je last občine Kranjska gora je bil, z domom, ki je lastnina SPD, prodan italijanskemu erarju za 300.000 lir, a društvo mora od Kranjske gore odškodnino še izterjati.
Na svojih planinskih postojankah je društvo lani izvršilo več najnujnejših popravil, nekaj večjih del pa ima zasnovanih še za bližnjo bodočnost. Med drugim je bila Orožnova koča pod Črno prstjo preurejena tako, da se je njena kapaciteta podvojila. Bližnja Malnarjeva koča pa že tako razpada, da njena sanacija ne bo več mogoča. Manjše adaptacije in popravila je društvo opravilo v Krekovi koči na Ratitovcu, v hotelih Sv. Janez in Zlatorog, v koči pri Triglavskih jezerih, Aljaževem domu v Vratih, Erjavčevi koči na Vršiču, Domu na Krvavcu, Domu v Kamniški Bistrici in koči na Kamniškem sedlu. V najkrajšem času bo treba za zimsko sezono preurediti vse koče, ki pridejo za to v poštev. Letos se bo izvršila adaptacija koče pri Triglavskih jezerih, še večjega pomena pa je nameravana gradnja velikega turistovskega in smučarskega doma na Komni, ki bo stala med lovsko kočo na Vrheh in planino na Kraju, kjer si je društvo že zagotovilo najetje sveta za daljšo dobo od države. Ker Vodnikove koče na Velem polju ne bo mogoče več dolgo uporabljati, se je odbor odločil, da v doglednem času postavi novo, solidno zgrajeno, zlasti tudi za zimsko sezono pripravno postojanko malo niže v dolini in je že v pogajanjih za pridobitev sveta. Nadalje bo treba razširiti Aljažev dom, in morda zgraditi depandanco, da bo omogočeno tudi v tej prekrasni dolini planincem bivanje po več dni, kar je doslej izključeno. V načrtu je še povečanje Staničeve koče, zgradba primernega zavetišča v Zgornji Krmi, ki je pozimi za dostop k triglavskim kočam, zlasti v slabem vremenu in ponoči, nujno potrebno, za najnujnejše pa smatra gradbeni odsek SPD ustanovitev primernega zavetišča na našem delu Kriških podov nad Stenariem in Rogljico, da se olajša obisk Škrlatice in sosednjih vrhov, za kar se zanima že mojstranska podružnica. Na Veliki planini se kaže kričeča potreba po zgraditvi večjega planinskega doma, primernega tudi za stalno zimsko sezono. Svet je za zgradbo že izbran in načrti se pripravljajo. Dom v Kamniški Bistrici je postal z otvoritvijo nove avtomobilske ceste naša najlažje dostopna gorska postojanka, zato pa mu bo treba oskrbeti dostojno moderno opremo in ga tudi znatno povečati. Razen teh gradbenih del ima SPD v načrtu tudi celo omrežje novih, oziroma izboljšanih gorskih komunikacij.

Iz delovanja posameznih odsekov naj povzamemo samo nekaj najzanimivejših podatkov o reševalnih postajah SPD, ki so morale lani intervenirati v devetih primerih in so se moštva povsod izkazala kot hitra, dobro organizirana in zelo požrtvovalna, posebno pa še reševalno moštvo Jesenice-Dovje-Mojstrana, ki si je z rešitvijo plezalcev iz Beljaka v severni steni Škrlatice pridobilo toplo pohvalo tudi vsega avstrijskega tiska. Reševalni odsek se je lani potrudil, da čim bolj izvežba reševalce za njihovo službo pozimi in poleti. Poleg tega, da se je tehnična oprema za reševanje znatno izpopolnila, je SPD opremilo za letos tudi novo reševalno postajo pri Tamarju v Planici, ki je zaradi številnih nesreč v tem kotu postala nujno potrebna. Skupni izdatki za reševalno službo so lani znašali 29.773 Din.

Gospodarsko poročilo kaže, da je kriza lani občutno oškrnila tudi dohodke naših planinskih domov, ki so vrgli skupno samo 291.113 Din (za 34.488 Din manj kakor predlanskim). Povišali so se samo dohodki Zlatoroga in Doma na Krvavcu, medtem ko so po vseh drugih postojankah, zlasti v Julijskih Alpah, nazadovali. V znamenju splošne štednje se skušajo turisti, zlasti mlajši med njimi, izogniti prenočninam, da tako znižajo svoje izdatke na minimum. Vsega skupaj so imele naše koče lani 24.022 obiskovalcev (za okrog 330 manj kakor predlanskim).

Mimo drugih važnih točk so bila sprejeta nova pravila, ki govore o enotnosti SPD, avtonomiji podružnic, premoženju in imenu, nato pa je načelnik gradbenega odseka inž. Pogačnik poročal o gradnji planinskega doma na Komni, ki ga bodo še letos začeli graditi. Malo pred polnočjo je predsednik zaključil zbor.

Jutro, 13. april 1935

eXTReMe Tracker