Helena Plahuta: Odzvala sem se vabilu članov planinske skupine »Hribčkarji« in z njimi danes krenila na Trdinov vrh (1178 m), imenovan tudi Dolenjski Triglav.
Zgodaj zjutraj hitimo proti Otočcu in naprej do Velikih Brusnic in Gaberju, do Koče pri Gospodični (828 m). Ko parkiramo jeklene konjičke, stopimo do koče na »jutranjo kavico«, res okusno, vam povem.
Potem nas je pot peljala skozi mogočne bukove gozdove, pravijo, da je tu pragozd Trdinov vrh – pravno zavarovan leta 1980, proti vrhu Gorjancev. Res smo ob poti lahko opazovali ta orjaška drevesa, veliko razpadajočih dreves, pa tudi obilo prekrasnega cvetja. Pomlad je privabila na milijone cvetov malega zvončka, pa tudi veliki zvonček se že prebija na plan! Edinstveni prizori, za dušo! Prva pot je bila markirana davnega leta 1889 do vrha.
Napredovali smo počasi, saj smo se pogovarjali, »fotkali«, opazovali to in ono … a končno, po eni uri po blatu, snegu, kopnem, travniku in poteh, prišli do vrha. Trdinov vrh, ki je to ime dobil davnega leta 1923, na pobudo Ferdinanda Seidla (prej Sveta Jera), po cerkvici, postavljeni na tem kraju. Ta cerkvica je omenjena že daljnega leta 1447. Na hrvaški strani vrha razvaline cerkvice sv. Ilije (zdaj so zavarovane z ostrešjem).
Hura, tu je stolp RTV, postavljen leta 1984, višine 90 m. Gremo do razgledne točke, vpisi v knjigo in dodajanje žigov v transverzalne knjižice. Potem zaslužena malica, ki se še kako prileže v osrčju teh gozdov in vrha s katerega je lep razgled!
No, kljub sončku, ki prijetno greje se spustimo nazaj do Koče pri Gospodični. Spust je bil mimo nekdanje kasarne, na meji s Hrvaško. Treba je paziti na poti, saj drsi, pa tudi na snegu drsi. V koči nas čaka topel obrok. Vsak si zbere nekaj dobrega zase in zalije s čajem, pivom, kozarcem dobrega vina. Osebje koče je prijazno in beseda da besedo, hitro smo postreženi in zadovoljni sedimo na sončku pred kočo. Kavica se še kako prileže.
Ogledamo si še izvir Gospodična. To je ena izmed najbolj znamenitih točk, zavarovanih kot kulturni spomenik na Gorjancih ( 820 m). Že Janez Trdina je trdil, da ima ta studenčnica moč, da pomladi človeka. Je bilo treba v vrsto, da smo natočili čiste studenčnice za žejo.
Leta 1931 so izvir obzidali in nad njim postavili planinsko zavetišče. Od takrat naprej je to ena izmed najbolj obiskanih planinskih postojank na Gorjancih. V vseh naslednjih letih se je ta podružnica SPD Novo mesto širila in razvijala. Od leta 1977 je v oskrbi družine Mrhar, ki je tudi zaslužna, da ima koča naziv »ena najlepših planinskih koč v Sloveniji«. O tem smo se sami prepričali. Imajo tudi 34 ležišč. Tu imajo tudi 1. elektronsko vpisno knjigo in planinsko knjižico za beleženje vzponov. Več podatkov si preberite na spletnem naslovu koče www.gopodična.si .
Med pohodniki smo podelili tudi posebno priznanje za širjenje hribovskega prijateljstva našemu Gašperju. Bil je presenečen in zelo vesel.
Pomlajeni od bistre studenčnice, ogledov panoram, divjega pragozda in vrha, smo veseli zapuščali Gorjance z obljubo, da se kmalu vidimo na Veliki planini.
Srečno prijatelji in hvala za celodnevno druženje!
Mojca