Gorenjski Glas - Jelena Justin: Vogar (1054 m) – Če je v zimski preobleki Vogar podoben zimski pravljici, je v pomladnih mesecih idiličen razglednik, ki je lahko končna ali pa le vmesna postaja. Tokrat po lovski poti.
Saj veste, da včasih pride dan, ko se ti ne ljubi kam višje, pa vendar bi se človek rad prezračil na svežem zraku in naužil prepotrebnega kisika. Če smo pozimi rekli, da je Vogar v beli preobleki podoben zimski pravljici, bomo tokrat rekli, da je idealen za hiter skok v sredogorje, z razgledom na še vedno dobro zasneženo visokogorje. In da ne bomo hodili po isti poti kot pozimi, se bomo tokrat povzpeli po neoznačeni, a dokaj lahko sledljivi lovski poti.
Ko se pripeljemo do Bohinjskega jezera, je Vogar tista planina, ki se dviga na desni strani jezera. Vzpon na planino začnemo v Stari Fužini oz. na označenem parkirišču nad vasjo, ob cesti, ki pelje proti dolini Voje oz. na planino Blato. S parkirišča se po kolovozu povzpnemo do ceste. Po nekaj deset metrih na levi strani zagledamo kolovoz na katerega zavijemo. Kolovoz gre desno, proti travniku, nato pa stezica zavije levo in se začne vzpenjati skozi gozd. V spodnjem delu dokaj strm vzpon, speljan med drevesnimi koreninami, se višje rahlo položi. Steza poteka skoraj po robu grebena, in mestoma je pot dokaj strma, a lepa. Steza kmalu začne zavijati desno in se počasi približuje skalam. V tem delu, ko prečimo pobočje v desno, pot je dokaj ozka, rahlo izpostavljena, pred seboj vidimo Tosc in Ablanco. V bližini skal se dvakrat povzpnemo tudi čez skale. Sledi strm vzpon, ki nas pripelje do znane markirane poti. Ko stopimo na pot, nadaljujemo na drugi strani ponovno strmo v breg, skozi gozd. V tem delu je sledenje neoznačene steze malce težje, ker je, vsaj trenutno, še precej podrtega drevja in se steza kar direktno mimo drevja požene naravnost navzgor. Ko spet dosežemo markirano stezo, vzpon nadaljujemo po njej.
Proti zahodu obrnjena pot nas pripelje do odcepa za vzletišče jadralnih padalcev, kjer je tudi spomenik padlim železničarjem. Razgled s te točke je čudovit. Globoko pod nami se odpre pogled na cerkev Svetega Janeza, na bohinjsko dolino in Bohinjsko jezero, na Rudnico in del verige Spodnje bohinjskih gora; od Črne prsti prek Rodice, Vogla, Škrbine, Podrte gore do Mahavščka in Bogatina; pred Voglom je na Rjavi skali Ski hotel na Voglu; proti zahodu se na severni strani Bohinjskega jezera vleče rob planote proti Pršivcu, zadaj so nad zatrepom ob Savici vzhodna pobočja Komne.
Proti Kosijevemu domu na Vogarju lahko sledimo neoznačeni, a dobro shojeni potki, lahko pa se spustimo nazaj na markirano pot. Kmalu pridemo do prvih travnikov, kjer je planina Spodnji Vogar. Prečimo planino, za katero nas čaka še kratek vzpon in že je pred nami Kosijev dom, ki ima od lanske jeseni novega oskrbnika. Dom je odprt ob vikendih od petka popoldan do nedelje; v času poletne sezone pa bo vsak dan.
Do razgledne točke na južni strani planine je 5 minut, v razgledu pa se odpre zatrep doline, proti verigi gora od Vogla do Komne. Razgledna točka, vredna obiska, pa še luštna klopca za trenutke s samim seboj.
Če imamo čas, lahko nadaljujemo naprej do Pršivca, s Pršivca preko planine Viševnik, mimo Planine pri jezeru nazaj na Vogar in v dolino. Raje sestopimo z Vogarja kar nazaj v dolino? Potem pa kar po poti vzpona nazaj v dolino.
Nadmorska višina: 1054 m
Višinska razlika: 500 m
Trajanje: 2 uri in 30 minut
Zahtevnost: 1 / 5
Jelena Justin