Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Logarska dolina in Savinjske Alpe vabijo

24.06.1950

dLib.si

sobota, 24. junij 1950, ob 16:13, Boris Štupar, ogledov: 779

Celjski tednik - Dr. Jože Tominšek: Dolina sama je v vsem spodnjem delu ravno polje z lepimi ledinami in se tudi pozneje, ko prehaja v redek gozd ali v sipine, vzpenja le polagoma.

Pravo, skoraj dveurno šetališče mimo dveh velikih kmetij, spodaj Logarja, zgoraj Plesnika-Piskernika, mimo spodnjega izvira Savinje, močnega potoka Črne, la privre na dan tik nad Logarjem, mimo ruševin dveh planinskih domov, žrtev partizanskega upora (eden se bo po predvidenem planu Planinskega društva Celje kmalu zopet dvignil) do sklepa doline pod Kamniškim sedlom.
Na desno je 120 m visoki Slap Savinje, pravi njen izvir, čigar šumeča voda hitro izgine pod gruščem; končno ob slapu na levi ali desni, strmo pa lagodno na Okrešelj, najlepšo krnico Alp. Redkost, rekli bi specialiteta visokega poletja, so celi grozdi najslajših jagod, ki si jih lahko nabereš na mičnih suhih tratah v gozdu poleg peščenih strug hudournikov; med njimi radi žde kratkorepi gadi, lenobni, nestrupeni plazilci. Podjetnejši turisti-planinci se pač ne zadovoljijo, da bi se, kakor smo opisali, le šetali po Dolini ter si gore in strmine ogledovali od spodaj; dvignili se bodo na njih vršace in z njih uživali pogled v globino in širino.

Končno in poglavitno: mojstri in vajenci »strme« alpinistike, plezalci po strminah, ki so nekdaj veljale za nepristopne, najdejo v visokogorskem kolobarju okrog Logarske doline dovolj pozivnih in izzivnih tekem, da pokažejo svojo spretnost in drznost. Najvidnejše stene so bile v glavnih smereh sicer že preplezane; je pa še dovolj drugih smeri, razov, kaminov, polic, grebenskih zvez in sličnih mikavnosti za take podjetnike, s stopnjevanimi težkočami pozimi. Celjski alpinisti so se zapičili posebno v gorski sklop okoli Korošice, ki bi jo lahko smatrali kot nekako nebotičniško nadstropje Logarske doline, nad njo dvignjeno za dobrih tisoč metrov. Ob visoki planoti Korošici so se gorniki prej jedva ozrli na Veliki vrh (2113 m) ali Dedec (2023 m) in Poljske Device. V zadnjem času in za naprej si pa prav celjski alpinisti-vrhovniki predpisujejo, zapisujejo in opisujejo ravno tod vzpone, neznanih in neznanskih težav. Na Korošici so se do zadnjega živca urili v desetdnevnem plezalnem taboru z 52 vzponi; osvojen je severni raz Dedca, doslej »najtežavnejša in najbolj tvegana smer v naših stenah«, v podvigu, pri katerega sožitju nam zastaja sapa, ko beremo o njem opis s fizično in psihično analizo zmagovitega Cirila Debeljaka v letošnji 2. in 3. številki Planinskega Vestnika. Rod naših alpinistov se bujno plodi in se bo razplodil, če ne do armije, pa do brigade. Za njih imena bomo porabili vse črke abecede. Za zdaj zapišemo le izbiro: Debeljak, Fajgelj, Hudnik, Kokošinek, Mirnik, Zidar, Preložnik, Vovk. Močno se uveljavlja nekdaj »šibki« ženski spol, zdaj prav tako hlačarski kakor moški: Kekčeva, Nahtigalova, Osetova, Vintarjeva in Urhova.

Nasproti tem junakom kladiva, vrvi in klinov čakajo ob Logarski dolini vabljiva doživetja tudi na zunaj skromne vojščake v prirodoznanstvu; cela družba Angležev je 1936. leta skozi tedne študirala te kraje; deset let prej je Kocbek opisal zgodovino in floro, še pred njim Seidl geologijo Savinjskih Alp. Tak znanstvenik gleda te vršace, kadunje, doline, rastlinstvo, živalstvo s posebnim očesom; on vidi v dobo, ko je vso dolino pokrival debel ledenik, ko so v Potočki zijalki živi brundali tisti jamski medvedi, katerih kosti in način življenja je odkril prof. Brodar. Res, vsakdo bo v tej dolini na svoj način našel zadovoljstvo. V tej univerzalnosti je Logarska dolina res edinstvena. Pred blizu sto in dvajset leti (1832) jo je slavni prirodoznanec Ami Boué primerjal z glasovito visokogorsko Cirque de Gavornie v Pirenejih (prim. Plan. Vestnik 1900, 102). Ni nam torej treba hoditi na Špansko iskat planinskih znamenitosti; imamo jih sami doma. Španijo si gremo pogledat — kakor je to storil Marijan Kopinšek — da spoznamo ceno domačega. Imamo jih res. Pojdite jih spoznavat, odkrivat in uživat!

(Konec)

Dr. Jože Tominšek
Celjski tednik, 24. julij 1950

eXTReMe Tracker