Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Velik gozdni požar na Mozirski planini

15.07.1950

dLib.si

sobota, 15. julij 1950, ob 15:51, Boris Štupar, ogledov: 1286

Celjski tednik: Neprevidnost in lahkomiselnost konjača Poličnika je povzročila velikansko škodo

Zaradi hude vročine, suše in tudi po krivdi prebivalstva, je prišlo zadnje čase do več gozdnih požarov. S tem je nastala velikanska škoda za našo splošno ljudsko lastnino. Zakon o zavarovanju gozdov dovolj jasno pove, kdaj in kje je dovoljeno kurjenje. Najstrožje je prepovedano kurjenje ob gozdu, v gozdu, na polju ali pašniku v poletnem času. Kršitelj se po tem zakonu strogo kaznuje. Dolžnost vsakega posameznika je, da že začetni požar v gozdu takoj pogasi, če tega ne more sam, obvesti krajevni ljudski odbor ali postajo Ljudske milice, da ukrenejo vse potrebno. Vsak državljan mora v takem trenutku brez pomišljanja takoj priskočiti na pomoč. Mnogo požarov zakrivijo tudi izletniki, ki lahkomiselno odmetujejo ogorke cigaret ali celo kurijo v gozdu. Vsak posestnik, ki ima zemljišče ob železniški progi, naj očisti svoje zemljišče in naredi varovalne pasove, sicer je letina ogrožena po požaru, ki ga lahko povzroči iskra iz železniške lokomotive. Tudi otroci so povod marsikatere nesreče, zato naj starši stalno opozarjajo svoje otroke in jim ne puste igrati se z ognjem. To je važno predvsem sedaj, ko otroci nabirajo razna gozdna zelišča.

Dovolj zgovoren primer malomarnega odnosa do ljudske lastnine kaže naslednje poročilo o požaru na Mozirski planini.

Pot skozi gozd Mozirske planine je strma tu in tam celo nevarna. Na obeh straneh grozijo globoki prepadi in grape. »Salamenska vročina« se jezi tršat posestnik in priganja lenega vola. »Mrcina nerodna,« godrnja nad volom, »kako ga je prevzela vročina, saj se mi bo še polomil,« se jezi in godrnja. Tudi sam ni bil nič boljši. Od utrujenosti in vročine so se mu kar noge zapletale. Zatopljen v skrbi, kakšna bo letina, prepusti volu svobodo, da koraca, kakor se mu zljubi. Iz skrbi za bodočnost zdrami kmeta nenaden padec vola, ki drsi po skalovju v globino prepada. Strah za vola požene voznika na rob prepada vendar ni več pomoči. Vol leži v prepadu in milo muka.

Ni majhna stvar izgubiti debelega vola. Nemirno išče primernega izhoda, vendar zaman. Z žalostjo v srcu se poda proti domu. Jok žene privabi bližnje sosede. Žena v joku pripoveduje zgodbo nesrečnega vola. Hitro so pripravljeni pomagati in rešiti vola iz prepada. Podajo se v gozd, vendar prepozno. Vol je med tem časom poginil. Delo prepuste konjaču Antonu Poličniku iz Rečice ob Savinji. »Brihtna glava« je konjač. Kaj bi se mučil in vlekel vola iz prepada. »Zažgimo ga,« pravi in že privleče steklenico bencina. Vola polije z bencinom in zažge. Nič ne pomaga opozarjanje kmetov, ki so z njim. »Kaj me briga, tudi če vsa gmajna pogori,« se jezno obregne in nadaljuje svoj posel.

Vol gori. Gost dim se vali iz prepada. Suha trava v bližini vola se vname in požar hlastno požira meter za metrom suhe trave in mlado igličasto drevje. »Saj smo ti pravili,« se jezijo kmetje nad konjačem. Požara ne morejo pogasiti. Prisiljeni so, da pokličejo na pomoč tudi gasilce. Pogorelo je pol hektara gozda. Neprevidnost gasilcev, vročina in suša povzroče ponoven požar. Debela plast odpadlih vej ter igličevja prikriva leglo ognja, ki se širi pod zemljo.

Dne 5. julija ob 12. uri ponovno izbruhne z vso silo požar, ki je bil mnogo večji od prvega. Veter pomaga požaru, da se vedno hitreje razširja v vrhove iglavcev, ki se zibljejo v vetru, se lomijo in s pomočjo vetra zažigajo nova območja gozda tudi do 200 metrov daleč. Gasilci so bili prav hitro na mestu s pripravami za gašenje. Voda za gašenje tu ne pride v poštev. Krampi, lopate, sekire, žage, veje in drugo jim služi za gašenje. Čedalje več gasilcev stopa ognju v bran. Prišli so iz Mozirja, Šoštanja, Maribora, Celja, Ljubljane, Slovenj Gradca, Mežice, Črne, Guštanja itd. Nad 1000 vojakov stopi med vrste gasilcev, da pomagajo gasiti. Tudi ljudstvo pomaga ter hiti reševati naše bogastvo — gozdove.

Nad 3000 požrtvovalnih gasilcev, vojakov in civilnega prebivalstva se bori s požarom. Požar besni in uničuje dragoceni les. Navzlic velikemu številu ljudi ognja ne morejo zadušiti. Prodira vse globlje v gozd. Žrtev ognja je postala celo planinska koča na Mozirski planini. Vse je pogorelo. Komaj so rešili tri otroke, ki jih je upravnik doma pustil brez nadzorstva. Najmanjše stvari niso rešili, največ po krivdi izletnikov, ki so bili tam na izletu. Izletniki so gledali samo na svojo prtljago, jo rešili iz koče in odšli v dolino, ne meneč se za požar.

Iz Mozirja so z največjo težavo vozili ljudi na Planino, izletniki pa so brezskrbno odšli v Mozirje. Niti trohice čuta odgovornosti niso pokazali do ljudske lastnine.
Plamen liže čedalje več iglavcev. Okrog 80 ha gozda je že pogorelo. Ogroženih je 200 ha proti Smrekovcu, zaradi vetra pa grozi nevarnost še Šmihelu in Mozirju. V Šmihelu pri posestniku Kebru so izpraznili stanovanje in gospodarsko poslopje. Prebivalstvo, vojska in gasilci se brez počitka bore s požarom. Niti široke preseke ne pomagajo. Ogenj jih preskakuje in širi požar na vse strani. Kamenje se vali po hribu skozi ogenj in vsakokrat potegne kopico gorečega igličevja za seboj. Reševalci so v stalni nevarnosti, da jih ogenj obkoli.

Štirideset gasilcev se je v četrtek prebijalo skozi 300 metrski pas gorečega gozda. Po težki borbi so naposled ušli ognju. Požrtvovalnost nekaterih je velika, saj jim je obleka že skoraj dobesedno zgorela. Sanitetna ekipa je stalno na mestu in nudi vsakemu ponesrečencu takojšnjo pomoč. Tudi prehrano imajo dobro organizirano. Kuhinja stalno obratuje. Ni majhna stvar, nasititi nad 3000 ljudi. Za vodo skrbijo mladinci iz gozdarske šole Nazarje ter tečajniki fizkulturne šole Mozirje. Gasilce komaj sproti oskrbujejo z vodo. Za stalno zvezo z Mozirjem jim služi radijska oddajna postaja. Do požarišča je treba eno uro hoditi. Zato po radijskem oddajniku javljajo v Mozirje vsako spremembo od tu pa dalje, kamor je potrebno. Od časa do časa požar izbruhne z vso silo zdaj tu, zdaj tam. Ljudstvo se še vedno bori z njim.

Ljudem je uspelo, da so požar s presekami že zelo omejili oziroma obkolili. Največ dela jim dajejo žareči panji in debla. Pogasiti je treba posamezno vsak panj in ga okopati z zemljo. To je zelo naporno delo. Površnost lahko povzroči ponoven požar. Dobro zastraženo pogorišče nemo kriči v svet: »Neprevidnost in lahkomiselnost konjača Poličnika je povzročila to opustošenje in velikansko škodo.«

(Iz »Slov. poročevalca«)
Celjski tednik, 15. julij 1950

eXTReMe Tracker