Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Ne uničujmo planinskega cvetja!

   Železar

 

 08.05.1965

Jlib.si

 

sobota, 8. maj 1965, ob 08:06, Boris Štupar, ogledov: 919

Železar - Anton Blažej: Čeprav še ni dobro skopnel sneg, že je vzcvetel teloh in bujno pobelil pobočja.

Razgledno pot in pota v Ukovi so pa šolski otroci kmalu postlali s to prvo pomladno cvetko. Teloh sicer ni zaščiten, vendar bi morali vzgojitelji v otrokih zatirati tista nagnjenja, ki jih zapeljujejo k onečaščanju narave in njenih lepot. Vzgoja in kultura naj bi jim ubila tisti užitek, ki ga nudi uničevanje. Tak nevzgojen človek bo pozneje isto počenjal tudi z zaščitenim žlahtnim cvetjem v gorah.

Teloh je odcvetel. Vzcvetel pa je pobočjih Mirce volčin s svojimi majhnimi, številnimi in dišečimi modrikastimi cvetovi. Volčin so majhna rastlinska skupina, rod, ki obsega pri nas komaj šest rastlinskih vrst. Vsi cveto v nižini že marca in aprila, v višjih legah se cvetenje primerno zakasni. Kljub različni barvi cvetja so si med seboj tako podobni, da jih ne moremo zgrešiti, če poznamo le enega izmed njih. Vsi so nizki grmiči, ki zrastejo redko nad en meter visoko. Najbolj znan je navadni volčin, ki mu ponekod pravijo tudi modrasovec, ker so vsi deli rastline močno strupeni (strup se imenuje mezerein). Zaradi lepe zunanjosti je grmiček med ljudstvom priljubljen in ga radi trgajo, kar ima za cvetje pogubne posledice, posebno še, ker se rastlina razmnožuje predvsem vegetativno in le zelo redko napravi seme, je zanjo uničevanje tem bolj usodno.

Srečal sem petčlansko družino. Vsak je nosil velik šop modrikasto cvetočega volčina. Šele od mene so zvedeli, da so si natrgali strupenih rož in da so se hudo pregrešili zoper zakon o zaščiti planinskega cvetja. Trganje vseh volčinov je zakonito prepovedano!

Kmalu bodo pobelile naše lepe narcise travnike in paš¬nike po jeseniških in javorniških rovtih. Številni ljubitelji cvetja jih bodo prišli občudovat. Med njimi se pa bodo kljub prepovedi o trganju pojavili tudi uničevalci narcis, ki si jih bodo natrgali toliko, da bi lahko krmili koze (če bi jih jedle). Ognili se bodo ceste in jih po skrivnih poteh in stezah prinesli v dolino.

Novi odlok o varstvu cvetic daje planincem in članom Gorske straže pooblastilo, da ugotovijo imena takih škodljivcev in jih neusmiljeno postavijo na sramotni oder. Kljub vsemu trudu planincev in ljudske milice ljudje še množično uničujejo zaščitene rastline. Zakon žal nima zaželenih uspehov. Zdi se, da ne bo drugače, dokler se človek ne bo zavedal, da le v naravi in gorah samih je cvetje mikavno, le v rasti in veličastvu narave je njih polna lepota, ki jo uživa človek, ko sreča to živo stvarco, veselečo se sonca in življenja.

Pomislimo ob cvetkah, kako težavno živijo visoko v gorah med golimi skalami, kako se zadovoljujejo z betvico prsti, kako hud boj prestajajo z burjo in neurji ter izpolnjujejo svojo nalogo v rasti in plojenju. To je večni zakon narave!

Ni naloga samo planinskih društev, da vzgajajo s predavanji, podukom in propagando, temveč je to ena izmed nalog vseh onih, ki jim je izročena vzgoja mladine. Kadar bo šel turist ali večja skupina mimo čudovite cvetke ob stezi in bo ta nevarnost srečno prestala — takrat več zakona treba ne bo.

Anton Blažej
Železar, 8. maj 1965

eXTReMe Tracker