Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Občni zbor Savinjske podružnice SPD v Celju

Jutro: Ob lepi udeležbi članstva se je vršil v soboto, dne 4. t m. zvečer v spodnjih prostorih Narodnega doma v Celju 31. občni zbor Savinjske podružnice Slovenskega planinskega društva.

Občnega zbora se je tudi udeležil g. R. Badjura, referent za tujski promet v oddelku ministrstva za trgovino in industrijo v Ljubljani.

Načelnik Savinjske podružnice g. Fr. Kocbek je ob tričetrt na 9. otvoril občni zbor ter po pozdravnih besedah podal tajniško in blagajniško poročilo. Savinjska podružnica je imela v l 1924. skupno 586 članov (1 častnega, 72 ustanovnih in 513 rednih). Na novo je pristopilo 132 članov, med njimi 3 ustanovni. Glavno podružnično delovanje je bilo osredotočeno na opremo in oskrbo planinskih koč.

Frischaufov dom na Okrešlju je bil lani oskrbovan 3 mesece in ga je obiskalo 1291 oseb (1188 Slovencev, 36 Hrvatov, 12 Srbov, 6 Čehov, 46 Nemcev in 3 drugi); od teh je bilo članov SPD 678. Dom je bil vedno prenapolnjen in dobro oskrbovan. Najemna pogodba za pašnik na Okrešlju, ki je last ljubljanskega škofa, se je letos podaljšala za 5 let. V Frischaufov dom je bilo vlomljeno tudi letošnjo zimo, škoda pa še ni ugotovljena.

Piskernikovo zavetišče v Logarski dolini je lani obiskalo 1105 oseh (100 več kakor l. 1923.): od teh je bilo 1010 Slovencev, 33 Hrvatov, 7 Srbov, 5 Čehov, 48 Nemcev in 2 druga. Članov SPD je bilo 626. Podružnica je zgradila novo kočo pri Piskerniku; o njej poročamo na drugem mestu.

Lani se je končala likvidacija zadruge »Rinka«, koje posestvo je nato prešlo v last podružnice. Nošnjo k Piskernikovem zavetišču in na Frischaufov dom je tudi lani oskrbel g. Anton Herle v Solčavi.

Kočo na Korošici je posetilo 505 oseb. Kočo bo treba povečati; to vprašanje pa naj reši osrednji odbor.
Kocbekova koča. Celjska podružnica Ferijalnega Saveza lani ni več oskrbovala koče in se tudi premalo zanima za razvoj naše turistike.

Mozirska koča na Golteh izkazuje v letu 1924. 511 posetnikov (402 Slovenca, 12 Hrvatov, 8 Srbov, 9 Čehov, 72 Nemcev, 6 Italijanov in 2 Šveda). Mozirsko kočo posečajo najbolj Celjani, zlasti pozimi smučarji.
Vse štiri oskrbovane koče so opremljene z lekarnami, ki jih je podaril lekarnar g. Arko v Celju; lekarno v Piskernikovem zavetišču pa je izpopolnil lekarnar g. Sušnik iz Ljubljane. V omenjenih kočah se je tudi pomnožil inventar, zlasti prti.

Leta 1924. so se popravila pota skozi Robanov kot, od Savinjskega slapa na Okrešelj, na Kamniško in Savinjsko sedlo ter skozi Turski žleb. Markirala se je pot iz Luč preko Arničevega vrha v Gornji grad. Ostale markacije so se morale radi neugodnega vremena odložiti na letošnje leto. Podružnica je lani s sodelovanjem Žalskega odseka ter s pomočjo nekaterih domačinov in podporo ministrstva za trgovino in industrijo po dveletnem delu popravila in razširila cesto iz Solčave v Logarsko dolino ter s tem omogočila promet z vozovi in avtomobili do Piskernika. Preureditvi ceste se je ljuto in povsem neosnovano protivil občinski odbor v Solčavi s kaplanom Kolmanom na čelu, ki se je celo povzpel do trditve, da je vsako društvo slabo, ki ne temelji na strogo katoliški podlagi! Končno pa se je vendar posrečilo priti vsem zaprekam in nakanam v okom ter z modernizacijo omenjene ceste postaviti nov temelj za razvoj savinjskega planinstva in turistike.

Podružnica je tudi pokrenila vprašanje izboljšanja prometnih zvez v gornegrajskem okraju. Tako je zlasti izposlovala od ljubljanske poštne direkcije, da je uvedla meseca junija 1921. vožnjo poštnih avtov, s čemur je bilo v veliki meri ustreženo i lokalnim zahtevam i željam turistov. Tudi vse ostalo tekoče delo je vršila podružnica točno in vestno ter z mnogimi uspehi.

Savinjska podružnica, izvzemši celjski, žalski in mozirski odseke, je imela lani sledeči denarni promet: gotovina iz l. 1923. 51.40 Din. skupni dohodki 117.639.40 Din. izdatki 116.829.35 Din: gotovina ob koncu l. 1924. je torej znašala 861 45 Din. Dohodki vseh planinskih koč so znašali 96 936 Din izdatki pa 74.304. 55 Din. Celokupna čista imovina (s kočami, inventarjem itd.) znaša po zelo zmerni cenitvi 74.541 Din.

O delovanju Celjskega odseka je poročal g. Plehuta. V letu 1924. je bilo odsekovo delovanje osredotočeno na Celjsko kočo, katerim glasom pogodbe oskrbujeta g. in g«. Seljak, bivša oskrbnika Mariborske koče. Obvezala sta se tudi izvršiti vse potrebne investicije tako, da jima odsek v obrokih odplačuje zadevne izdatke. Koča se je lani primerno preuredila in točno oskrbovala. Število posetnikov je znašalo v minulem leti 1160, pri čemur pa niso všteti skupni šolski in društveni izleti. Od novega leta je kljub mili zimi, ki je onemogočila smučarski šport obiskalo Celjsko kočo že 192 oseb. Na Štefanovo 1924. je požar uničil gornji del koče, spodnjo stavbo pa močno poškodoval. Škoda je bila le deloma krita s zavarovalnino Celjski obč. svet je sklenil zgraditi na istem mestu novo, večjo stavbo, ki jo pa mora opremiti Celjski odsek. Gradnja je sedaj v polnem teku. Celjski odsek je priredil v svrho kritja opremnih stroškov za novo kočo dne 7. marca t. l. v Celjskem domu »Planinski sejem«, ki je uspel nad vse pričakovanje in dal 17.758.95 Din čistega dobička; od tega se porabi polovica za gradnjo nove koče v Logarski dolini, polovica pa za opremo Celjske koče. Odsekova gotovina je porastla od 3190.20 Din koncem l. 1923. na 4799.90 Din koncem l. 1924. Letos pa je že narastla na 12.550.37 Din.

Sodni svet g. Tiller je nato podal poročilo o novi koči v Logarski dolini. Po ogromnem trudu in težkem delu se je končno posrečilo lani v oktobru spraviti novo kočo pri Piskerniku pod streho. Dočim je v stari koči samo 13 postelj na razpolago, bo imela nova koča 8 sob z 20 posteljami in skupno ležišče. 13 postelj pa je že oddanih raznim ponudnikom, ki so se zavezali dotične sobe na lastne stroške opremiti. Vendar pa kljub temu ni opravičena bojazen, da bo turistom vsled tega primanjkovalo ležišč. Nova koča bo stala skupno okrog 100.000 Din in bo treba do končane stavbe še 30.000 Din. Omeniti je treba, da so se dosedanji izdatki za kočo krili skoraj izključno s prostovoljnimi prispevki, kar gotovo priča o veliki požrtvovalnosti in uvidevnosti darovalcev. Dne 28. oz. 29. junija t. l. se priredi ob priliki slavnostne otvoritve koče velika planinska veselica.
Med burnim odobravanjem ja bil nato sprejet predlog g. Vrtovca, da se naj imenuje nova koča v znak velikih zaslug, ki si jih je stekel zanjo sod. svet g. Tiller, »Tillerjeva koča«.

Pri slučajnostih se je razvila daljša in živahna debata o raznih aktualnih vprašanjih. Sklenilo se je pozvati osrednji odbor, da se pobriga za kočo na Korošici in jo primerno poveča, oz. postavi v bližini novo, ker je dosedanja koča na vsak način pretesna.

Živinorejska zadruga v Lučah je ponudila Savinjski podružnici 500 Din za odkup koče na Raduhi. Ker je koča vsled vsakoletnih vlomov in tatvin popolnoma izropana in ker jo turisti že od nekdaj slabo posečajo, se jo sklene prodati, podružnica pa si izgovori od bodočega lastnika, da da v njej na razpolago dvoje slamnic za turiste .

Osrednji odbor je vpeljal sredi lanskega poletja članske legitimacije s sliko in odpravil dosedanje članske izkaznice. Savinjska podružnica bo to letos upoštevala, vendar pa bo za člane-neturiste mesto legitimacij s slikami, ki so predpisane za obisk planinskih koč, izdajala navadna potrdila o članstvu.

Prenočnina za člane znaša 10 Din, za nečlana pa se je lani pobiralo 20 Din, kljub temu, da je bil določen trikratni iznos. Zato se sklene letos pobirati predpisanih 30 Din od nečlanov, ki posečjo planinske koče.

Radi naraščajočega tujskega prometa se naprosi poštno direkcijo v Ljubljani, da uvede v sezoni vožnjo dveh avtov med Rečico na Paki in Solčavo.

Netočni naziv »Slap pod Rinko«, ki je najbrž nastal po nemškem vplivu (Nemci so sploh zelo površno in nepravilno označevali posamezne točke naših planin), se prekrsti v ime »Savinjski slap« oz. »Slap Savinje«. Pri gori navedenih posameznih točkah so posegli v debato g. Kocbek Badjura, dr. Kalan, dr. Kunst in Plahuta.

G. dr. M. Hrašovec je nato priporočal, da pristopi podružnica k velikopoteznemu obnavljanju potov, zlasti markacij in kažipotnih naprav.

G. dr. Požar predlaga, da se ugotovi dejanski stan izropanih oz. vlomljenih koč in da se koče pri kakem zavarovalnem zavodu po možnosti zavarujejo proti tatvini.

G. Kocbek predlaga, da se prične Frischaufov dom oskrbovati že od Binkošti dalje. Sklene se dati turistom do 8. ure zvečer prednost pri oddaji prenočišč pred drugimi interesenti - neturisti.

Oskrbnikom koč se naroči, da strogo varujejo hišni red, zlasti pa na določbo, da mora vladati po 10. uri zvečer v vseh planinskih kočah popolna tišina. Občni zbor je bil ob tričetrt na enajst zaključen.

Jutro, 9. april 1925
 

09.04.1925

dLib.si

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45951

Novosti