Slovenec: Ljubljana, 10. aprila
Danes je na svojem stanovanju v Fügnerjevi ulici umrl znani ljubljanski odvetnik dr. Henrik Tuma.
Pokojnik si je v slovenski javnosti pridobil sloves kot politik, kot jurist, kakor tudi planinec, folklorist in etimolog. Pred dnevi še krepak in kljub svojim visokim letom čvrst mož, je prejšnji teden nenadoma obolel. Zaradi prehlada se je v petek v svoji pisarni naenkrat zgrudil ter je bil prepeljan na svoj dom. Zdravniki so ugotovili nevarno pljučnico, kateri je danes ob 10. dopoldne podlegel.
Rodil se je leta 1858 v Ljubljani. Študiral je najprej učiteljišče ter je poučeval na nemški meščanski šoli v Trstu. Zasebno pa je študiral še dalje ter je napravil gimnazijski izpit, nato pa je na Dunaju študiral pravo. Služboval je kot sodni avskultant in kot sodnik v Tolminu, Gorici in Trstu, nato pa je prešel v advokaturo ter je bil dolgo let odvetnik v Gorici. Ob zaključku vojne se je udeležil tudi važnih političnih akcij kot član goriškega narodnega sveta. Strankarsko je bil v začetku pri narodnonapredni stranki, toda že zgodaj se je priključil socialistični stranki. Izvoljen je bil pred vojno tudi v goriški deželni zbor. Po italijanski okupaciji Primorja se je živahno udeleževal političnega življenja v socialistični stranki. Po nastopu fašizma pa se je moral izseliti iz Goriške. V Ljubljani je nato osnoval odvetniško pisarno. Političnega življenja se je udeleževal tudi v Sloveniji kot načelen pripadnik socialistov.
Pokojni dr. Tuma pa je bil kljub svojemu kozmopolitizmu vedno odločno narodno-zaveden človek. Nam je bil po svojem svetovnem nazoru tuj, vendar pa je dr. Tuma po svojem značaju in načelni doslednosti imponiral vsem. Bil je izvrsten govornik, tako na političnih shodih, kakor v sodni dvorani, toda vedno stvaren in nikdar demagog.
Dr. Henrik Tuma je bil med prvimi slovenskimi planinci. Bil je soustanovnik Slov. planinskega društva. Še na svoja visoka leta je rad hodil v planine, saj je preplezal vse in tudi najbolj nevarne domače ture, hodil pa je tudi v avstrijske, švicarske in druge planine. Nihče med nami pa ni poznal tako dobro Beneške Slovenije, kakor on. Zadnje njegovo delo je bli opis Beneške Slovenije z geografsko karto. O planinstvu je pokojnik tudi zelo rad predaval in so bila njegova predavanja za planince izredno privlačna. Bil je plodovit političen, planinski in folklorističen pisatelj.
V etimologiji se je mnogo trudil, da bi s pomočjo raznih evropskih krajevnih imen dokazal, da so Slovani, predvsem Slovenci, na svojih tleh praprebivalci in ne poseljeni. Tega mnenja znanstveniki ne dele z njim. Vendar pa je upoštevanja vredno gradivo, ki ga je pokojnik v ta namen zbral. Kot družinski oče je bil pokojnik vzoren. Izšolal je vseh sedem svojih otrok, šest sinov in eno hčer. Pet sinov je že akademsko diplomiranih, šesti pa je cand. ing.
Značaju in poštenju dr. Tume, lastnostim, ki jih pri sodobnikih danes tako zelo pogrešamo, bomo ohranili trajen spomini. Užaloščenim otrokom naše sožalje.
Slovenec, 10. april 1935
Slovenec, 11. april 1935