Večer v nedeljo, Gore: Moj drugi dom / Zaščitite se pred klopi

Moj drugi dom

Tatjana Vrbnjak: Planinske koče so pomemben del slovenske turistične infrastrukture, a žal premalo poznan

Četudi planinske koče še zdaleč ne delujejo v enakih razmerah kot gostinski objekti v dolinah, veljajo za njih ista pravila. Oskrbniki in drugi morajo poznati sistem HACCP, imeti ustrezno izobrazbo in znanje, redno sklenjena zaposlitvena razmerja bodisi v obliki podjemnih pogodb, s.p.-jev ali drugih zaposlitev. Poleg tega jih morata odlikovati izjemna delavnost, kajti v kočah se med sezono ne dela osem ur, ampak od zgodnjega jutra do poznega večera, in raznovrstno znanje - poleg vodenja blagajne in zalog materiala se od njih pogosto pričakujeta raznovrstna spretnost in obvladanje hišnih opravil. Planinci od oskrbnikov pričakujejo tudi verodostojne informacije o okoliških poteh in gorah, dobra planinska koča pa praviloma slovi po domačem vzdušju in prijaznosti do obiskovalcev. Nekaterim obiskovalcem tako priraste k srcu, da ji rečejo moj drugi dom. To velja tudi za Luko Blatnika in njegove kolege, ki se že desetletja vsako leto odpravijo na Komno - tudi letos so bili.

Oskrbnike izbirajo planinska društva
V preteklosti so bili oskrbniki planinskih koč zelo pogosto planinci mlajši upokojenci, ki so bili tako ali drugače povezani s planinskim društvom lastnikom koče. Zadnja leta ni več povsod tako - planinska društva oskrbnike iščejo tudi z razpisom. "Planinsko društvo Jesenice ima štiri koče in eno zavetišče. Predlani je bilo na dveh ali treh kočah več potreb po različnem kadru, zato smo objavili razpis in na društvo je prispelo kar okoli 200 prijav iz vse Slovenije," razlaga Janko Rabič, načelnik gospodarske komisije Planinske zveze Slovenije, sicer član Planinskega društva Jesenice. "Poleg mlajših upokojencev so se za to delo zanimali tudi mladi, ki so bili brez službe."
To je v zadnjem času večinska praksa, pogosto pa društvo izbere člana planinskega društva, ki ga pozna od prej. Praksa je različna, eno društvo je kočo zaupalo ekipi študentov in odločitev se je izkazala za zelo dobro. Planinska društva so namreč kot lastniki koč in zavetišč pri izbiri oskrbnika in drugega kadra, potrebnega za nemoteno delovanje koče, povsem samostojna.
Običajno izbor opravi vodstvo planinskega društva, a kdaj pa kdaj se čez čas pokaže, da ne izbere najbolje. "Narava dela na planinskih kočah je zelo specifična. Ko je sezona, se dela od jutra do večera in nekateri preprosto ne vzdržijo tega tempa. Enkrat nam je na eni koči sredi sezone kuhar preprosto spakiral in odšel. In kaj storiti? Čez noč se zamenjave ne da najti," deli izkušnjo Rabič. Ob tem doda: "Najti dober kader je lahko kdaj težko. Zato smo na Planinski zvezi Slovenije začeli razmišljati, da bi za ljudi, ki imajo željo delati na planinskih kočah, uvedli neke vrste osnovno izobraževanje in seznanitev s tem delom, s čimer bi pomagali planinskim društvom. Za zdaj je to samo zamisel."
Med društvi, ki so letos objavila razpis za oskrbnika, je tudi Planinsko društvo Javornik Koroška Bela, ki išče oskrbnika za Kovinarsko kočo v Krmi. Prispelo je 15 prijav. "Oskrbnikov ne iščemo prav pogosto, imamo prakso, da se temeljito posvetimo izboru kandidatov in doslej smo imeli srečno roko. Prejšnji oskrbnik je bil na koči osem let, zadnji pet let - za nadaljevanje se ni odločil zaradi zdravstvenih težav," razlaga predsednica planinskega društva Olga Oven. Doda, da društvo z oskrbniki razvije "družinski odnos", ki temelji na medsebojnem zaupanju in spoštovanju.

Slaba tretjina koč ima čistilne naprave
Planinskim društvom je poleg izbire kadra vedno večji izziv vzdrževanje planinskih koč in zavetišč. Denar, ki ga koče zaslužijo, je skorajda edini vir, iz katerega društva pokrijejo stroške s kadrom, vzdrževanjem in obnovo. Še pred leti je veljalo, da so planinska društva za večje investicije pridobila donatorje, zdaj je posluha za njihove prošnje iz leta v leto manj, ponekod ga sploh več ni. Planinska društva pri marsikateri koči še čaka ureditev odvajanja odpadnih voda. Evropska uredba o odvajanju odpadnih voda predvideva, da bi bile koče na zavarovanih območjih z malimi čistilnimi napravami opremljene do konca tega leta, zunaj teh območij pa do konca 2017. Zdaj je od 163 oskrbovanih planinskih koč 51 opremljenih z individualnimi čistilnimi napravami, dve sta priključeni na javno komunalno omrežje, dve pa imata urejen odvoz odplak oziroma blata v dolino.

Skrajni čas za ukrepanje
Torej je skrajni čas za učinkovito ukrepanje. Planinska zveza Slovenije ima pripravljeno projektno nalogo Ravnanje z vodnimi viri in odpadnimi vodami na planinskih kočah v RS, ki predstavlja analizo stanja ter želi s celovito obravnavo ravnanja z vodnimi viri na kočah dolgoročno rešiti probleme oskrbe z vodo ter čiščenja odpadne vode. "Namen projektne naloge je predvsem pridobivanje sredstev za rešitev te problematike. Predvidenih skupnih investicijskih sredstev je 5,534.450 evrov, pretežni del tega bi se namenilo za gradnjo in obnovo malih čistilnih naprav (4,140.000 evrov), preostalo pa oskrbi z vodo in za obnovo sanitarij v kočah," pojasnjujejo na Planinski zvezi Slovenije in si želijo večje vključenosti države.
"Država problematike voda na planinskih kočah ne vidi toliko pomembne, da bi uredila sistemska sredstva za reševanje te problematike. V zadnjih letih sicer Fundacija za šport finančno podpre v povprečju dve izgradnji malih čistilnih naprav na leto, vendar potrebujemo močnejše in hitrejše ukrepe. Kljub temu da finančna perspektiva Evropske unije 2014-2020 ne podpira investicij oziroma v zelo okrnjenem obsegu, pa PZS tudi na tej ravni išče možnosti in pripravlja oziroma se vključuje v mednarodne projekte," še dodajo.
Ne glede na finančne težave določeno število planinskih društev v letu 2015 načrtuje izgradnjo male biološke čistilne naprave ali drugo rešitev za čiščenje odpadnih voda na planinskih kočah. Na območju Triglavskega narodnega parka je 37 planinskih koč in Planinsko učno središče Bavšica. Od teh objektov ima 16 koč delujoče male čistilne naprave, dve koči imata urejen odvoz odplak ali blata v dolino, letos pa bi radi investicijo izpeljali še v Domu Valentina Staniča pod Triglavom, Koči na Gozdu, Koči v Krnici, Kovinarski koči v Krmi, Mihovem domu na Vršiču, medtem ko je Triglavski dom na Kredarici zelo velik zalogaj - ne le finančni, ampak tudi tehnični.

Država ne predvideva subvencioniranja
"Ministrstvo za okolje in prostor ne predvideva subvencioniranja malih komunalnih čistilnih naprav na državni ravni. Glede na dejstvo, da gre za občinsko gospodarsko javno službo, je po naših informacijah več občin aktivno pristopilo k subvencioniranju vgradnje malih komunalnih čistilnih naprav," pa o tem odgovarjajo na ministrstvu in še, da letos načrtujejo novelacijo predpisov s področja odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda; sprejem noveliranih predpisov je uvrščen v program dela vlade za leto 2015.
"V okviru teh aktivnosti bodo preučene tudi možne rešitve in predlogi občin, izvajalcev javnih služb ter strokovne in tudi splošne javnosti za individualno ureditev odvajanja in čiščenja na območjih, kjer gradnja javne kanalizacije ni predpisana. Planinska zveza Slovenije se je v preteklih letih aktivno vključevala v javne obravnave osnutkov predpisov, ki so se nanašali na planinske koče. Glede na navedeno ministrstvo pričakuje, da bo tudi v letošnjem letu v okviru javne obravnave osnutkov novih predpisov potekala konstruktivna diskusija na tem področju," so še dodali. 

Tatjana Vrbnjak

Družba turnih smučarjev na tradicionalnem srečanju na Komni (Luka Blatnik)

SVETOVALI 60 DRUŠTVOM
PZS ima na področju čiščenja odpadnih voda na planinskih kočah vzpostavljeno svetovalno pisarno, ki za vsako planinsko društvo, ki izrazi željo ali potrebo, opravi ogled koče in svetuje o najboljši rešitvi za posamezno kočo. V treh letih delovanja svetovalne pisarne je bilo opravljenih svetovanj za preko 60 planinskih koč. Največkrat društva iščejo informacije o čiščenju odpadnih voda, druga povpraševanja se nanašajo predvsem na energijsko oskrbo in delovanje koč. PZS v sodelovanju z ministrstvom za obrambo omogoča kočam v visokogorju koriščenje helikopterskih prevozov za gradnjo malih čistilnih naprav in za ekološko sanacijo koč.

Zaščitite se pred klopi

Klopni meningoencefalitis (KME) lahko pusti resne posledice za vse življenje. Kljub visoki obolevnosti je s cepljenjem pri nas še vedno zaščitenih premalo ljudi

Ko vabi sonce, se je seveda težko upreti. Travniki, gozdovi, parki, vrt pred domačo hišo ... Kaj bi naštevali, narava vabi v svoj objem in sprostitev na prostem še kako prija. Toda pozor: s toplejšim vremenom postanejo bolj aktivni tudi klopi, ki prenašajo klopni meningoencefalitist (KME), virusno obolenje osrednjega živčevja. To se prenaša z vbodom okuženega klopa in običajno poteka v dveh fazah. Prvo fazo, ki se običajno začne od sedem do štirinajst dni po vbodu klopa, spremljajo utrujenost, slabo počutje, bolečine v mišicah, vročina in glavobol. Pri večini bolnikov po nekaj dneh do treh tednih sledi druga faza bolezni z visoko temperaturo, močnim glavobolom, slabostjo in bruhanjem, nastopi lahko celo nezavest ali smrt. Bolezen lahko pusti trajne posledice, kot so glavoboli, zmanjšana sposobnost koncentracije in ohromitve.
Posledice, ki jih lahko povzroči majhen vbod klopa, so seveda zastrašujoče in toliko bolj kličejo po previdnosti pred klopi, ki so (lahko) tudi smrtno nevarni, še posebno pa po pravočasni zaščiti, na katero vsako leto tudi pri nas opozarjajo strokovnjaki. Slovenija žal še vedno sodi med države z najvišjo obolevnostjo za KME, bolezni pa so izpostavljeni predvsem tisti, ki se veliko zadržujejo v naravi. Najbolj ogrožena je Gorenjska, visoka pojavnost bolezni pa je tudi na Koroškem ter v osrednjeslovenski in celjski zdravstveni regiji. V Sloveniji je razširjen klop iz vrste Ixodes ricinus. Vbod klopa je nevaren za človeka, saj lahko prenaša več bolezni, pri nas torej predvsem KME in lymsko boreliozo. Vsak klop seveda ni okužen, a vseeno se je treba pred njim zaščititi. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) število prijavljenih primerov KME iz leta v leto niha, v povprečju pa je vsako leto prijavljenih približno 250 primerov bolezni. Skrb vzbujajoče je, pravijo strokovnjaki, da se kljub aktivnemu ozaveščanju o nevarnih posledicah bolezni za cepljenje, ki predstavlja najučinkovitejšo zaščito pred KME, še vedno odloči premalo ljudi. "Klopni meningoencefalitis lahko na zdravju pusti resne posledice za vse življenje. Bolezen zahteva tudi dolgotrajno zdravljenje in rehabilitacijo, ki je povezana z ogromnimi stroški," poudarja med drugim prof. dr. Franc Strle, predstojnik Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana, ko opozori, da je napačno mišljenje, da na okužene klope naletimo le v gozdu. "Ti so lahko tudi na domačem vrtu."

Delež cepljenih (pre)nizek
Delež cepljenih proti tej težki bolezni je namreč pri nas še vedno zelo nizek, čeprav se glede na obolevnost uvrščamo v sam vrh evropskih držav. Po podatkih NIJZ je najmanj en odmerek cepiva po raziskavi iz leta 2007 prejelo okrog dvanajst odstotkov prebivalcev, redno pa se po oceni za leto 2013, ki je narejena na podlagi podatkov poročil o izvajanju cepljenja, cepi 7,3 odstotka prebivalcev. "V Avstriji, ki ima podobno razširjenost povzročitelja bolezni, so v preteklosti na primer z odmevno promocijo cepljenja zvišali delež cepljenih s 6 odstotkov v letu 1980 na več kot 80 odstotkov v zadnjih letih in posledično se je močno znižalo število zbolelih," je med drugim na pogovoru z novinarji v ljubljanskem UKC sporočila dr. Mart Grgič Vitek, dr. med., iz Nacionalnega inštituta za varovanje zdravja.
Okužbo z virusom KME lahko zanesljivo potrdijo le z mikrobiološkimi metodami, klinični znaki bolezni so namreč pogosto nezadostni za postavitev diagnoze. "Pomembno pa je vedeti, ali se je bolnik zadrževal na območju, kjer je KME endemičen, ali se spomni vboda klopa oziroma je užival nepasterizirano mleko in mlečne izdelke," pravi prof. dr. Tatjana Avšič Županc, ki opozarja na okužbo KME z uživanjem nepasteriziranega mleka. "V Sloveniji smo leta 2012 prvič dokazali izbruh okužbe z virusom klopnega meningoencefalitisa, ki je bila posledica zaužitja surovega kozjega mleka. Okuženi so bili štirje ljudje, pri treh so se klinični znaki akutne vročinske bolezni razvili že po dveh dneh zaužitja."
Previdnost v naravi je torej še kako potrebna. Klopi so namreč predvsem v gozdni podrasti, v grmovju vlažnih mešanih gozdov, v travi in celo na vrtu. Do nadmorske višine 600 metrov je klopov veliko, v višjih legah jih je manj. Klopi prezimijo v listju, v skorji drevesnih debel in površinskih zemeljskih plasteh. Brž ko se temperatura tal poviša, postanejo aktivni. Mila zima in vlažna pomlad okrepita dejavnost klopov. Nevarnost okužbe s klopi traja včasih že od februarja pa vse do novembra. Vbodi klopa so pogosto neopaženi, ker vbod ne povzroči nikakršne bolečine, kajti slina klopa ima anestezijski učinek. Če je klop okužen z virusom klopnega meningoencefalitisa ali s povzročiteljem lymske borelioze, med sesanjem krvi na človeka lahko prenese povzročitelja bolezni. Po vbodu okuženega klopa ne pride vedno do okužbe gostitelja, lahko pa okužba poteka tudi brez bolezenskih znamenj.

Obvezno le za nekatere
Cepljenje je najbolj učinkovit ukrep za zaščito pred KME, opozarjajo strokovnjaki, ob tem da cepljenje priporočajo vsem ljudem od enega leta starosti naprej, ki se gibljejo ali živijo v območju, kjer je klopni meningoencefalitist endemičen. Priporočljivo je, da se cepljenje s prvima dvema odmerkoma opravi v zimskih mesecih z enomesečnim razmikom, da se vzpostavi zaščita pred boleznijo še pred aktivnostjo klopov. Tretji odmerek sledi čez 5 do 12 mesecev, nato pa so potrebni poživitveni odmerki: prvi čez tri leta, kasneje pa na pet let. Po 50. oziroma 60. letu starosti (glede na cepivo) pa so priporočljivi poživitveni odmerki na tri leta. Cepljenje pa je pri nas obvezno le za tiste, ki so okužbi izpostavljeni pri delu, to pa so gozdni delavci, lovci ...
Topli dnevi so kot nalašč za to, da jih preživimo v naravi. Naj vam jih ne pokvarijo klopi, ki so že postali aktivni.

Miša Vugrinec