Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Stvarno delo akademikov - gornikov

Slovenski dom: Komaj dobro poldrugo leto je minilo, kar je bil sklenjen med ...

...  Počitniško zvezo (FS)2 in med Slovenskim planinskim društvom (SPD) dogovor, po katerem je bila ustanovljena akademska skupina SPD na ljubljanski univerzi. Prve pol leta (pričetek leta 1937 – do meseca oktobra)3 so še trajale začetne težave, toda že v zimskem semestru 1937-38 je novi odbor pogumno, odločno in sistematično krenil na delo ter v kratki dobi svojega poslovanja dosegel zavidanja vredne uspehe, kljub temu da na merodajnih mestih v začetku svojega poslovanja ni naletel na polno razumevanje, ampak tu pa tam celo na ovire. Toda vztrajno delo si je kmalu znalo priskrbeti potrebnega ugleda. Kljub temu da je bilo potrebno izvoliti nov delovni odbor, sistematično delo ni bilo zavrto niti za trenutek. Mladi fantje so na merodajnih mestih odločno poudarili svojo alpinistično ideologijo, ki je v nekih točkah precej različna od starejše, poudarili pa so tudi svoje posebno gledanje in naziranje o načinu dela, ki naj bi najbolj prispeval k napredku našega gorništva. Jasno so razvili svoj program; niso pa ostali samo pri besedah, ampak so svoje načrte tudi nemudoma pričeli izvajati z dejanji. Pri tem so pokazali res stvarne uspehe.

Delo v letošnji zimski sezoni

Kmalu po pričetku novega univerzitetnega šolskega leta 1937-38 je odbor akademske skupine SPD začel prirejati teoretična predavanja. Vseh teh predavanj se je udeleževalo prav lepo število akademikov. Predavanja so obravnavala naslednje teme: Janez Gregorin je govoril o »alpinizmu«, o alpski flori je govoril Zalokar, o alpski favni Rakovec, o geologiji naših alp p. Janez Žurga,4 o reševanju in prvi pomoči v gorah dr. Bogdan Brecelj. Marca meseca je odbor akademske sekcije priredil na Krvavcu turni smuški tečaj, ki ga je vodil Marjan Šorli. Tečaj je uspel v vsakem pogledu odlično. Udeleženci so pridobili izredno mnogo. Kmalu potem, o Veliki noči, je odbor priredil svoj drugi smuški tečaj, in sicer na Korošici. Tudi ta tečaj je uspel prav izborno. Udeležilo se ga je veliko število akademikov. Poleg vsega tega so akademiki v teku zime in pomladi sestavili kartoteko vseh do zdaj v naših Alpah izvedenih prvih vzponov po stenah, grebenih, razeh itd. 5 statistiko uspehov naše strme alpinistike. Poslej bo kartoteka edino merodajno merilo in določilo, ki bo kako alpinsko dejanje pri nas registriralo kot prvi vzpon ali pa prvenstvenosti ne bo priznalo. Vse je v njej točno označeno, tako da v tem pogledu ne bo poslej pri nas več nikakih nesporazumov in šarjenja. Akademiki so se obrnili potom »Planinskega Vestnika« na vse naše plezalce ter jih naprosili, naj jim pošljejo točne podatke o svojih prvih vzponih, ki jih do zdaj še niso nikjer publicirali. Delo pri urejevanju kartoteke je bilo naporno, vsestransko in komplicirano, saj je bilo za vsak primer treba pregledati francoske, angleške, italijanske, češkoslovaške, nemške, poljske in domače publikacije, v katerih so registrirani prvi vzponi na naših domačih pleziščih v Kamniških in Julijskih alpah ter v Karavankah. Delo bo izpopolnjeno še na ta način, da bo kartoteka opremljena s fotografijami posameznih naših sten, grebenov, razov itd., na katerih bodo vrisane smeri prvih plezalcev.

Tako je bilo delo akademske sekcije SPD pozimi in v zgodnji pomladi. Razen tega pa so njeni člani v zimski sezoni izvedli tudi lepo število prvih zimskih vzponov po nekaterih naših stenah in grebenih (tako je bil 3. aprila izveden n. pr. prvi vzpon po zahodni steni Planjave, in sicer v tejle ruti: Jugova poč – Brinškov kamin – severozahodni greben). V zgodnji poletni sezoni so člani sekcije doslej izvedli dva prva vzpona v kopni skali, in sicer po severovzhodnem razu Kompotele ter po jugovzhodnem razu Štruce. Pričakovati pa je, da jih bodo do novembra meseca, kajti do tedaj pri nas skoraj vsako leto traja sezona kopne alpinistike, izvedli še prav lepo število.

Plezalni in reševalni tečaj

Pri nas doslej brez dvoma še ni bilo organiziranega tako stvarnega in skrbnega plezalnega ter reševalnega tečaja, kakor je bil tečaj akademske skupine SPD na Kamniškem sedlu. Preteklo nedeljo, dne 17. t. m., je bil zaključen, pričel pa se je dne 10. t. m. Plezalnega tečaja se je udeležilo devet akademikov, reševalnega pa dvanajst. Organizacijo tega tečaja je vodil agilni tačasni predsednik akademske sekcije SPD akademik Zdravko Vrhunec. Tehnično vodstvo je bilo poverjeno pri plezalnem tečaju cand. inž. Vinku Modecu, našemu odličnemu gorniku, pri reševalnem tečaju pa so udeležence teoretično in praktično poučevali gg. Vinko Modec, Boris Režek in dr. Fran Novak. Vreme je bilo tečajnikom ves čas naklonjeno, saj ni bilo prehude vročine, pa tudi dež ni mnogo nagajal.

Delo

Tečajniki so se vežbali v vzhodni steni Brane ter v zahodni steni Planjave. Tam je dovolj najraznovrstnejših stenskih, razornih, grebenskih in stebrskih začlemb, poči, kaminov, žlebov, odprte stene, skrotja, previsov itd. Prireditelji (odbor akademske sekcije SPD) so nudili udeležencem: polovično voznino na avtobusu in vlaku (nekaj udeležencev in vodje obeh tečajev se je pripeljalo s kolesi, da bi bili stroški čim manjši), brezplačno prenočnino in brezplačno kuho. Udeleženci so hrano prinesli s seboj. Delovni program tečaja se je razvijal po temle vrstnem redu:
Dne 10. VII. je bilo popoldne v Bistrici zbirališče za tečajnike. Proti večeru so odšli v največjem dežju na Kamniško sedlo.
11. VII. so se vadili v raznih vozlih ter navezovanju, v prečenju po skrotju (da se je pokazalo, kdo ima kaj »plezalnega duha« v sebi); potem so plezali Kamin, ki je končal s preduhom.
12. VII. so plezali poč ter se vadili v prostem plezanju. Nato so se vadili v spuščanju ob vrvi (samo z rokami, da se udeleženci razmigajo in utrdijo).6 Drugi dan je bil prav zanimiv.
13. VII. so se udeleženci vežbali v uporabi navadnega škripčnega potega, v splošni uporabi vrvi v skali (raznovrstna uporaba Dülferjevega sklepa).
14. VII. so se vadili v uporabi Prusikovih vrvic. Mnogo so prečili z vrvjo v strmih pločah. Vse navedene stvari so vežbali v steni Brane. Popoldne dne 14. t. m. pa so svoje delo osredili v steno Planjave. Tam so najprej plezali poči.
15. VlI. so se dopoldne vežbali v Prusikovem in Dülferjevem prečenju, popoldne pa so spet plezali v Planjavi poči in zajede.
Dne 16. t. m. se je pričel reševalni tečaj, in sicer v steni Planjave. Od tako imenovane »Maričkine plošče« so reševalci ponesrečenca (s predpostavko, da je ponesrečenec pri zavesti, ne more pa sam plezati). Najprej so ga spuščali po vrvi ob spremstvu reševalca, ki ga je odmikal od skal in prestavljal. Oba sta bila dvojno varovana. Ko so ga spravili iz poči, so ga dali v reševalno vrečo ter ga spuščali po steni do melišča, odtod pa so ga prenesli na nosilnici do koče (po melišču sta bila zadnja dva nosača varovana na vrveh). Te vaje so trajale ves dan; zvečer pa je o prvi pomoči pri nesrečah v gorah predaval dr. Fran Novak.
17. VII. je pokazal dr. Novak praktične vaje pri prvi pomoči ponesrečencem (obveze, nošnje, prenos, vse z ozirom na poškodbe, hrbtenica, noge). Potem so bile praktične vaje pri dviganju in potegovanju ponesrečenca (kombinacija; Modčevega škripčnega potega s Prusikovim – način, nazvan »sv. Bernard«), Ob 12. je bil nato oficielni zaključek, po katerem so se udeleženci razšli na svoje domove z bogatimi izkustvi.

Nekaj posameznosti

Odbor sekcije se ni bal stroškov ter je poslal člana v Kranjsko goro po specielno reševalno vrečo (stroški za prevoz so znašali 110 dinarjev, vreča sama pa stane par sto dinarjev; v Kamniških planinah je doslej še ni; prav bo, da jo merodajni činitelji nabavijo). Razpoloženje med udeleženci je bilo ves čas odlično; mnogo je bilo vesele šale in dovtipov. Dnevno so udeleženci delali na terenu 8–10 ur, dokaz, da je bilo delo stvarno in resno. V noči od sobote na nedeljo je bil na programu še bivak, toda ker so bili udeleženci utrujeni od celodnevnih reševalnih vaj in jih je najtežje delo še čakalo v nedeljo dopoldne, so to točko programa črtali. Vsi udeleženci so bili z vodjo plezalnega tečaja izredno zadovoljni ter so izjavljali, da nihče ni pričakoval, da se v kratkem času toliko koristnega in nujno potrebnega nauči. Prav tako so bili zadovoljni tudi z vodjo reševalnega tečaja. Odbor sekcije bo v kratkem priredil še plezalni tečaj pri Turncu. Tam bodo udeleženci spoznali še vse finese sodobne plezalne tehnike. Že v avgustu pa bo v Martuljku nadaljevalni plezalni tečaj (tega se bodo lahko udeležili tudi drugi prizadevni plezalci, ne samo akademiki). Za navadne planince, člane sekcije, pa bo odbor v zgodnji jeseni priredil nekaj skupnih izletov v gore, tako da bo vsem ustreženo. Jeseni – iz razloga, ker so takrat koče manj frekventirane. Naloga bodočega odbora bo, da bo moral v teku prihodnje zime organizirati še večji zimski reševalni tečaj, združen z izpopolnjevanjem v strmi alpinistiki v snegu in ledu.

Namen teh tečajev

je bil in ostane, da se v njih izvežba mladi gorniški rod predvsem za dobre reševalce in za plezalce, ki bodo v teh časih znali obvarovati naše gore pred tujimi prvimi plezalnimi osvojitvami naših gora.
 


Slovenski dom, št. 163, četrtek, 21. julij 1938, str. 2


Za G-L pripravil France Malešič

Opombe:

1 Akademik – nekdanji izraz za visokošolca, študenta; gornik – izraz, v pomenu resnega in kulturnega planinca, ki pa ni nujno tudi alpinist, je leta 1937 uvedel Janez Gregorin v reviji Planinska matica in v knjigi V borbi z goro (to je istega leta izdala založba Planinska matica (obetavno založbo je vodil novinar in prevajalec Pavel Debevec, ki pa je kmalu nato umrl in so nadaljnji alpinistični revijalni in knjižni načrti žal zamrli).

2 FS – Ferijalni savez (Počitniška zveza)

3 Po podatkih Vlasta Kopača je skupina neuradno delovala že leto prej; zato je na svojem Razgledu z Grintovca (izdalo SPD leta 1940) napisal posvetilo ob petletnici delovanja Aakemske skupine SPD.

4 pater Janez Žurga (1886–1969), frančiškan, geolog, asistent univerze v Ljubljani

5 Po podatkih Vlasta Kopača sta to kartoteko sestavila in skrbno vodila Zdravko Vrhunec in Karel Tarter. Sedaj se nahaja v Slovenskem planinskem muzeju.

6 Tako so se tistikrat zares spuščali ob vrvi; kasneje pa seveda po vrvi v Dülferjevem sklepu ali sedežu.

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45951

Novosti