Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Slovenski veliki leksikon


Leksikon bo na poljuden način, v besedi in sliki, v treh obsežnih zvezkih predstavil temeljne poje z vseh področij človekove civilizacije

1. del. A - G. Ljubljana, Mladinska knjiga, 2003.

Ciril Velkovrh: To je prvi izvirno zasnovan splošni leksikon na Slovenskem - S področja planinstva/alpinizma je kar nekaj gesel, od splošnih do biografskih - v tem zvezku od alpinizem do Grošelj, Viktor

Slovenski veliki leksikon

1. del. A - G. Ljubljana, Mladinska knjiga, 2003. 693 str.

Slovenski veliki leksikon je prvi izvirno zasnovan splošni leksikon na Slovenskem, saj je v celoti plod dela domačih avtorjev in se ne nanaša na nobenega tovrstnih tujih leksikonov. Svet in nas v njem prikazuje s stališča Slovencev, kar pomeni, da ponuja informacije na način, ki ga pričakujejo in potrebujejo slovenski uporabniki. Veliko splošnih pojmov dodatno razlaga s slovenskimi primeri.

Leksikon bo na poljuden način, v besedi in sliki, v treh obsežnih zvezkih predstavil temeljne poje z vseh področij človekove civilizacije. Prikazal bo tudi množico svetovnih osebnosti in pri tem ni spregledal imen sodobnikov. Posebej je v leksikonu poudarjen delež Slovencev doma in v svetu. V njem bo opisani 58.000 gesel, 1200 barvnih in črno-belih fotografij ter 1000 barvnih in črno-belih risb. Dodanih je okoli 200 barvnih zemljevidov in 250 preglednic itd. Prvi zvezek zajema gesla od črke A do G.

S področja alpinizma je več gesel. Od pojmov in predmetov so le alpinizem, avčinke (dereze), bivak, cepin, dereze in Gorska reševalna služba.

Iz tujine so omenjeni le Cerro Torre, 3128 m visoka gora v patagonskih Andih ter alpinisti: Walter Bonatti (rojen 1930), Christian John Storey Bonington (1934), Hermann Buhl (1924 – 57), Riccardo Cassin (1909), Catherine Destivelle (1960), Kurt Diemberger (1932), Wolfgang Güllich (1960–92).

Od slovenskih alpinistov pa so navedeni:
Aljáž, Jakob (Zavrh pri Smledniku, 6. 7. 1845 – 4. 5. 1927, Dovje) Slov. planinec, glasbenik, duhovnik; bil župnik na Dovjem, kupil vrh Triglava, 1895 zgradil Aljažev stolp na Triglavu, 1896 Triglavsko kočo in kapelo na Kredarici, Aljažev dom v Vratih, skrbel za gradnjo planinskih poti. Napisal Planinske spomine (Planinski vestnik 1922–23).
Badjúra, Rudolf (Litija, 17. 4. 1881 – 19. 9. 1963, Lj.) Pobudnik slov. planinstva in smučanja, avtor številnih planinskih in izletniških vodnikov. Napisal knjige Smuška terminologija 1921, Smučar 1924, Bloško starosvetno smučanje in besedje 1956. Bil tudi planinski fotograf.
Bélak, Stane (vzd. Šrauf) (Lj., 13. 1. 1940 – 24. 12. 1995, plaz pod Mojstrovko) Slov. alpinist, preplezal 1200 smeri, 40 prvenstvenih smeri v slov. Alpah (Rakova špica, Škrlatica) in Himalaji (j. stena Makaluja, z. greben Mount Everesta, j. stena Dhaulagirija); tudi težke stene v Z. Alpah (Freneyev steber v Mont Blancu, z. stena Druja, s. stena Matterhorna). Bil član in vodja 19 odprav in izvidnic v Himalajo, Karakorum, Hindukuš, Ande.
Bergánt, Borut (Podljubelj, 20. 11. 1954 – 22. 4. 1985, Jalung Kang) Slov. alpinist; prvi jug. alpinist, ki preplezal s. steno Eigerja, Matterhorn, Grandes Jorasses. Opravil ok. 450 vzponov v Kavkazu, Karakorumu 1977, ZDA; v Himalaji se vzpel na Mount Everest 1979, Lhotse 1981, Anapurno 1983 in Jalung Kang 1985, kjer se ob sestopu po s. steni smrtno ponesrečil.
Čòp, Joža (Jože) (Jesenice, 27. 3. 1893 – 28. 6. 1975, prav tam) Slov. alpinist; preplezal ok. 30 prvenstvenih smeri v Julijskih Alpah (Jalovec, Mala Mojstrovka, Kukova špica, Rigljica, Široka peč, Škrlatica), 1945 s P. Jesih tudi Osrednji steber Triglava (zdaj Čopov steber). Eden začetnikov zimskega alpinizma; bil član alpinističnega kluba Skala.
Čúfar, Martina (Jesenice, 14. 1. 1977) Slov. šp. plezalka, članica AO Mojstrana. Opravila vzpon težavnostne stopnje 8b+ oz. X+ v smeri Chiquita v Mišji peči (Osp) 1997, kar doslej zmoglo le 5 žensk na svetu. Dosegla več zmag na mastrih 2000, 2001, 2002; bila prva na SP 2001; 2001 in 2002 večkrat zmagala na tekmah za svet. pokal, bila druga skupno 2001; prva na svet. jakostni lestvici 2001. Bloudkova n. 2001.
Debelák Deržáj, Mira Marko (Sarajevo, 26. 12. 1904 – 27. 9. 1948, Lj.) Slov. alpinistka in pisateljica, članica Skale; preplezala prvenstvene smeri v Julijskih (Špik) in Kamniških Alpah (Ojstrica, solo) ter na Škot. (Ben Nevis), pogosto plezala prva v navezi. Direktna smer v s. steni Špika 1926 bila prelomnica v slov. alpinizmu. Napisala knjige Plezalna tehnika 1933, A Short Guide to the Slovene Alps 1936 in Kroniko Triglava, ki izhajala v Planinskem vestniku 1947–49.
Grošelj, Viktor (Viki) (Lj., 3. 6. 1952) Slov. alpinist in pisatelj; priplezal na 10 osemtisočakov: Makalu, Manaslu, Broad Peak, Gašerbrum II, Čo Oju, Mount Everest, Lhotse, Šiša Pangmo, Kangčendzengo, K2; smučal z Mount McKinleyja (Aljaska) in Elbrusa (Kavkaz). Napisal 7 knjig, mdr. Do prvih zvezd 1987, Štirikrat osem tisoč 1991, K2 Grenko zmagoslavje 1995.

Ciril Velkovrh

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave
Značke:
novosti v2

3 komentarjev na članku "Slovenski veliki leksikon"

Branko Ivanek,

...prvi jug. alpinist, ki preplezal s. steno Eigerja...

Borut je bil star 15 let, ko sta S steno Eigerja preplezala Dušan Kukovec in Janez Resnik (21.-23.07. 1969)

Drugi so bili Franci Gselman, Milan Meden, Beno Reis ter Ivan Šturm kmalu za tem (08.-09.08. 1969).

Borut je opravil peto ponovitev 10.-12.08. skupaj z Marjanom Manfredo in Andrejem Štremfljem. Torej celih 11 let po prvem jugoslovanskem (slovenskem) vzponu.

Napake so očitno precejšnje!


Bojan Leskošek,

Hm, Borut se seveda ni nikoli "vzpel na Mount Everest 1979, Lhotse 1981, Anapurno 1983"


Jani Bele,

Bergant je bil prvi jug.alpinist, ki je preplezal vse tri "zadnje"probleme. Tako je tudi verjetno mišljeno pri zapisu, samo kakšna beseda manjka za boljše razumevanje.

Jani

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45948

Novosti