Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Nova žrtev planin

01.04.1935

dLib.si

ponedeljek, 1. april 1935, ob 18:21, Boris Štupar, ogledov: 731

Slovenec: Ljubljana, 31. marca.
Kamniške planine so danes zahtevale, komaj da se je pričela turistovska sezona in je smučarska ponehalo, novo mlado žrtev.

Na Brani se je ponesrečil 24-letni trgovski pomočnik Mirko Mulej, zaposlen pri trgovcu Prelogu v Gosposki ulici.

Zelo verjetno in v okolnosti kažejo, da je Mulej že mrtev, obstoja pa vendar majhno upanje, da ga prinesejo, čeprav smrtno-nevarno ranjenega, še živega v dolino. Soudeleženca Mulejeve ture na Brano, od katerih je eden edini očividec te zgodnje planinske žaloigre, sta nam dala obsežno pojasnilo o žalostnem dogodku.

Pripovedovala sta nam: Mirko Mulej se je pripeljal že snoči ob 11 s kolesom v Kamniško Bistrico, tam se je seznanil z neko turistovsko družbo, ki pa se ni strinjala, kakor nama je pozneje tožil, z njegovimi načrti, ter ga je zapustila. Mi trije, ki se poprej nismo poznali, smo se slučajno znašli v skupnem načrtu, da se še danes povzpnemo na Brano, to je levi hrib nad Kamniškom sedlom. Prvi smo odšli iz Kamniške Bistrice proti Brani. Na Kaminškem sedlu pa je tovariša I. M. prijel krč v noge ter je ostal tam.«
Spremljevalec ponesrečenega turista je nato nadaljeval: »Sama sva se nato dvignila na Brano. Prečkati sva morala neko snežišče v vzponu 30 do 40 stopinj. Oba sva imela dereze in palice, Mulej pa je imel celo cepin. Najprej naju je zajel silovit vihar. Ko pa sva prišla na snežišče, se je vihar že precej polegel. Snežišče je široko nad 300 metrov, neha pa se v globokih prepadih pod Okrešljem. Sneg je bil dober, pozneje pa jo postal bolj trd. Imel sem občutek, da Mulej ne hodi pravilno z derezami, to je, da se ne naslanja s celo ploskvijo, temveč le z zunanjimi robi. Hodil je tudi precej hitro, kar je seveda zmanjšalo varnost. Naenkrat, ko je Mulej prišel na trši sneg, mu je spolzelo navzdol. Zaklical mi je še: »Pazite!« Nato pa je zletel navzdol, ne da bi se mogel ustaviti. V trenutku, ko se mu je sprožilo pod nogami, je bil kakšne štiri metre oddaljen od mene. Ozrl sem se za njim in še videl, kako si je skušal pomagati s cepinom, toda mesto, da bi udaril z zavoro, je udaril s čepom in mu je cepin odletel iz rok. Brez cepina mi je čez hip izginil z obzorja ter zdrknil v prepad. Nemogoče je bilo, da bi mu pomagal. Sam sem se spuščal počasi za njim ter prišel na rob prepada ter spoznal, da sam in brez cepina Muleju nikakor morem pomagati. Zazrl sem se kakšnih 50 do 60 metrov globoko v prepad in v tej globini zagledal ležati Muleja negibno, razprtega na široko z rokami in nogami, kakor je ležal na snežišču. Vsaka pomoč z moje strani je bila brez izgledov in že naprej obsojena na neuspeh. Zato mi ni ostalo drugega, kakor da sem tekel v Kamniško Bistrico in tam aviziral pomoč.
Iz Kamnika je bila takoj organizirana reševalna ekspedicija pod vodstvom g. Koželja. Ob pol 1. uri se je odpravila iz Bistrice reševalna ekspedicija in pr. Koželj mi je izjavil, da bodo popoldne pri ponesrečencu. Nesreča pa se je pripetila okoli pol 10. Ne verjamem, da bi Mulej, četudi se ni takoj ubil, ostal pri življenju. Saj, ko sem ga gledal z roba prepada, se mi je zdel mrtev. Ekspedicija do ponesrečenega Muleja je odšla iz Logarske doline, ker truplo leži pod Okrešljem.«

Očividec in drugi spremljevalec, ki je ostal na Kamniškem sedlu, sta se vrnila z večernim vlakom v Ljubljano. Do večera še ni zanesljivih vesti v Ljubljano, ali so truplo že prenesli v Logarsko dolino ali ne in ali je Mulej še živ. Med planinci pa je ta nesreča, ki je prva v letošnjem letu, zbudila veliko potrtost.

Mirko Mulej mrtev
Gospod Franjo Podboršek je nocoj obiskal naše uredništvo in nam o nesreči na Brani povedal sledeče:
Jaz sem tudi imel namen iti na Brano. Na poti na Sedlo srečam gospoda, ki mi pravi, da se je ponesrečil Mulej Mirko. Vprašaj me je, če imam vrv. In nato mi reče, naj počakam, da gre on po rešilno ekspedicijo v Kamniško Bistrico. Med tem jaz zlezem na previs in pogledam proti Okrešlju in vidim, da leži ponesrečenec na snegu 500 m, odkoder je odletel. In nato sem se napotil po ledeni poti k njemu. Rabil sem skoraj dve uri, da sem prišel do njega. In ko pridem do njega, vidim, da je že mrtev. Poskusil sem še z umetnim dihanjem, pa vse je bilo zastonj. Čakal sem še skoraj dve uri pri njeni, če bi kdo prišel odkod.
Pokojni Mulej je ležal z glavo proti Okrešlju in je imel roke in noge široko razprostrte od sebe. Obleka je bila precej raztrgana in v obraz je bil popolnoma črn. Skozi nos in usta mu je tekla kri. Zbral sem skupaj njegove stvari in jih odnesel po težki poti v Kamniško Bistrico. Vse sem izročil oskrbniku.
Jutri zjutraj bo prišla ekspedicija po truplo na Okrešelj in ga odnesla v Solčavo. Pristop do njega s te strani je nemogoč in g. Podboršek je tvegal silno veliko, da je prišel do ponesrečenca.

Pokojni Mulej se je rodil 1909 v Potokih. Bil je trgovski pomočnik pri tvrdki Prelog v Židovski ulici v Ljubljani.
Mulej se je ponesrečil na istem mestu kakor lansko loto gdč. Černičeva in njen spremljevalec. Mesto, kjer se je pripetila nesreča. je kakih 50 metrov oddaljeno od kraja, kjer se odcepi pot na Brano od poti na Okrešelj. Pot na Brano je v sedanjem času nevarna in nepriporočljiva, šele o Binkoštih, ko ni več snega in ledu, je dostopna turistom.

Slovenec, ponedeljska izdaja 1. april 1935

eXTReMe Tracker