Boris Štupar 22.03.2015 10:29 1388 0

Pod Koroško Rinko - 21.03.15

Primož Blaha: ... krasen dan nad Logarsko. Tam bom na varnem pred morebitnim prezgodnjim poslabšanjem pa še snega je, glede na siceršnje razmere, veliko.

Celo toliko, da se cesta konča pri Logarskem kotu in se ravno ogreješ že do Rinke. Tam seveda smuči na ramo do Okrešlja, kjer me je že pozdravilo toplo pomladansko sonce. Zelo toplo pravzaprav in že kmalu se je podlaga začela mehčati, zna biti, da bom že prepozen. Kar nekaj mravljic se je že vzpenjalo proti Turskemu žlebu, jaz pa sem nadaljeval do Mrzlega dola, tam pa v Sestopno grapo. Razmere za vzpon odlične, sicer samo ene stopinje, ampak dovolj za udoben in uživaški vzpon.

Načrt je bil dokaj ambiciozen – čez Koroško Rinko (Križ) in na drugo stran dol in skozi žleb nazaj na Okrešelj. Od izstopa grape do vrha Križa je še daleč in tudi stopinje so tam zavile navzdol proti Jezerskemu sedlu. Tako sem se namenil gor v okviru letne poti in kmalu spoznal, da se bom pošteno nagaral. Sneg je bil suh, tako da sem gazil celo pot v dolgi prečki in iskal prehod navzgor. Nikjer mi ni bilo preveč všeč – kopne in poprhane skale, zato sem vztrajal s prečenjem, ki pa se je končalo v slepi ulici. Toliko truda, na koncu pa zaman…

Torej spet nazaj, previdno in počasi. Ni bilo enostavno in verjetno bi bilo bolj pametno že prej zaključiti. Vendar tudi izkušnja šteje in pri takih vzponih pač moraš biti pripravljen obrniti. Tudi to ima svoj čar, da ne veš, če boš prišel na vrh.

Malo nižje sem potem odsmučal do Jezerskega sedla in prečil do Savinjskega. Tam sem sprva mislil, da imajo kontrolo potnih listov pa je bila samo plaža. Zato sem si tudi jaz privoščil malo oddiha v skoraj brezvetrju in s pogledom na oblake, ki so se valili čez Kamniško sedlo.

Kot sem se bal sem bil že pozen, saj je bilo že kar preveč ojuženo. Pa kljub temu v redu vse do izvira Savinje, kjer sem po kratki borbi čez grmovje odnehal in sestopil peš do Rinke, za konec pa še lagoden smuk po cesti.

Primož Blaha

21.03.2015