Dnevnik - Primož Knez: ... znova podelili tudi slovenski odpravi 
DRUŽBA / ALPINIZEM
Plezalskega oskarja znova podelili tudi slovenski odpravi
Slovenski plezalci Luka Lindič, Marko Prezelj in Aleš Česen so z alpinističnim podvigom v Himalaji prepričali strokovno komisijo in si prislužili prestižno nagrado zlati cepin.
Med letošnjimi prejemniki prestižne alpinistične nagrade, zlatega cepina, so tudi slovenski plezalci Luka Lindič, Marko Prezelj in Aleš Česen s prvenstvenim vzponom v severni steni Hagšuja. Slovenci so to prestižno priznanje prejeli že šestič.
Naveza Lindič, Prezelj in Česen je lansko jesen opravila prvenstveno smer v 1350-metrski steni Hagšuja v Himalaji v izjemno težkih lednih razmerah, ko je po 23 urah plezanja morala bivakirati visoko v steni, nadaljevati naslednji dan in se vrniti po drugi poti. Do slovenskega vzpona so goro četrt stoletja »napadali« neuspešno, za pravo medijsko zgodbo pa so poskrbeli Angleži, ki so pompozno že več let napovedovali vzpon, a so jih nato po spletu naključij (sprva so želeli plezati na drugo goro, a so zaradi vremena dobili dovoljenje za Hagšu) dobesedno po desni, simbolno pa nekoliko po levi, prehiteli Slovenci.
»Spontani« naskok
»Vzpon je bil lep, tehnično niti ne tako zelo zahteven, zahtevnejše so bile
okoliščine, k odmevnosti pa je seveda veliko prispevala angleška zgodba,« je priznal Prezelj, ki je z odnosom do nagrade nekoliko »okužil« tudi mlada plezalca. »Priznati je treba, daje vzponov podobne zahtevnosti še nekaj. Mogoče je komisijo pritegnila tudi spontanost našega plezanja, ki je bilo vse prej kot načrtno osvajanje še ne- preplezanega,« je dejal Aleš Česen. Da bodo lahko plezali v tej smeri, je odprava namreč izvedela šele 14 dni pred vzponom. »Po pravici povem, da se me nagrade sicer ne dotaknejo zelo. Še sam se ne morem odločiti, kateri od mojih dveh lanskih vzponov, ki sta bila tudi nominirana za zlati cepin, je bil boljši,« pa je dejal Luka Lindič.
Mimogrede, vzpon ni ostal neopažen niti doma, saj je Planinska zveza Slovenije prejšnji mesec Luki Lindiču podelila naziv najuspešnejšega alpinista lanskega leta, Prezlju in Česnu pa nagrado za posebne dosežke v alpinizmu.
Poleg slovenske odprave bodo zlati cepin prejeli še ameriška naveza Tom- my Caldwell in Alex Honnold za prečenje grebena Fitz Roy v Patagoniji ter ruska alpinista Aleksander Gukov in Aleksej Lončinski za vzpon v jugozahodni steni Tamserkuja v nepalski Himalaji. Nagrado za življenjsko delo v alpinizmu pa znameniti britanski alpinist Chris Bonnington.
Prezelj je bil tudi prejemnik sploh prvega zlatega cepina
Sploh prvi zlati cepin sta leta 1992 za leto prej opravljeni prvenstveni vzpon po južnem stebru Kangčendzenge prejela Marko Prezelj in Andrej Štremfelj. Cepin je v 23 letih postal prestižno priznanje za alpinistične dosežke, ki hkrati združuje in razdvaja plezalsko srenjo. Oba »prvonagrajenca« sta v teh dveh desetletjih na zanimiv način ostala tesno povezana s priznanjem.
Štremfelj je bil namreč doslej že večkrat član strokovne komisije, ki nagrado podeljuje, tudi njen predsednik. Član komisije je bil tudi letos, ko bo Marko Prezelj že tretjič prejel to priznanje. Ko gaje drugič leta 2007, je z zavrnitvijo nagrade poskrbel za manjši škandal in tudi za burno debato o smiselnosti podeljevanja priznanj najboljšim plezalcem. Naslednje leto zlatega cepina niso podelili. Prezlja smo ujeli v francoskem Chamonixu in zatrdil je, da letos škandala ne bo, ker bo priznanje skupaj s svojima mladima kolegoma z veseljem sprejel. A dejstvo, da je plezalske dosežke objektivno oceniti sila težko, če že ne skoraj nemogoče, zanj ostaja. »Prireditev je sčasoma postala medijski dogodek, ki z alpinizmom nima veliko skupnega. Seveda človeku godi, če prejme priznanje, sploh od svojih kolegov, a do te nagrade še vedno ne gojim močnih čustev. Mladi nanjo seveda gledajo drugače, iščejo potrditev svojega dobrega dela in tudi pozornost,« je dejal Marko Prezelj.
Poleg že omenjenih Štremflja in Prezlja leta 1992 so zlati cepin od Slovencev doslej prejeli še leta 1997 Tomaž Humar in Vanja Furlan, leta 2007 že drugič Marko Prezelj skupaj z Borisom Lorenčičem, istega leta tudi Pavle Kozjek, pred tremi leti pa Luka Stražar in Nejc Marčič.
Nagrade pripomorejo k popularizaciji športa
»V komisiji smo bili tokrat zgolj alpinisti, vsak je izbral tri podvige, prešteli smo glasove in trije z največ glasovi bodo prejeli nagrado. Moram reči, da je bila letos izbira težka, po drugi strani pa so bili lani podvigi precej težji in vrednejši. Ti, ki so izbrani letos, lani sploh ne bi prišli v ožji izbor,« je tudi ta vidik orisal Andrej Štremfelj in poudaril, da izbirajo na podlagi tega, kateri vzponi najbolj določajo smer razvoja alpinizma. »Alpski stil je prvi pogoj, ocenjujejo se težavnost območja, izbor smeri, težavnost stene, osamljenost plezanja, prvinskost in druge okoliščine. Tveganje ni prava smer alpinizma in ne prinaša 'točk',« je še razložil Štremfelj, ki sicer meni, da so tovrstne nagrade, sploh pa mednarodno uveljavljeni zlati cepin, vendarle potrebne in nujne, sploh za popularizacijo alpinizma.
Primož Knez
/.../ 24ur: Med letošnjimi prejemniki prestižnega zlatega cepina so tudi Luka Lindič, Marko Prezelj in Aleš Česen s prvenstvenim vzponom v severni steni Hagshuja, so sporočili s Planinske zveze Slovenije (PZS). To je že šesti zlati cepin za Slovenijo v 23-letni zgodovini podeljevanja nagrade za najpomembnejše alpinistične vzpone.
Marko Prezelj bo postal prvi alpinist na svetu s tretjim zlatim cepinom.
''Odprava Planinske zveze Slovenije Hagshu 2014, ki je potekala od 6. septembra do 14. oktobra 2014, je bila zaznamovana z birokratskimi težavami, a Luka Lindič, Marko Prezelj in Aleš Česen so z veliko mero motivacije in nepopustljivo vztrajnostjo v indijski Himalaji splezali prvenstveno smer v severni steni Hagshuja (6657 m), ki so jo ocenili z najvišjo stopnjo francoske šeststopenjske lestvice,'' so zapisali pri PZS. Do takrat je bila severna stena Hagshuja 25 let neosvojena, čeprav je bilo poskusov veliko.
Mednarodna komisija za zlati cepin je v obrazložitvi izpostavila 1350-metrski prvenstveni vzpon v severni steni Hagshuja, ocenjen z ED in opravljen v težavnih razmerah, zaradi katerih so morali Lindič, Prezelj in Česen po 23 urah vzpona bivakirati visoko v steni in so vrh dosegli naslednji dan, 30. septembra 2014, nato pa sestopili po zahtevni Poljski smeri prvega pristopa na Hagshu leta 1989.
"Mogoče je komisijo pritegnila tudi spontanost našega plezanja"
''Vzpon je bil medijsko zanimiv tudi po zaslugi zgodbe, ki so jo ustvarili angleški alpinisti s svojimi predhodnimi in lanskimi poskusi na gori. To mu ne poveča objektivne vrednosti, ga pa za širše občinstvo naredi zanimivega in izstopajočega. Vseeno upam, da to ni bil eden od razlogov za podelitev te nagrade. Priznati je treba, da je vzponov podobne zahtevnosti, kot je bil naš, še kar nekaj. Mogoče je komisijo pritegnila tudi spontanost našega plezanja, ki je bilo vse prej kot načrtno osvajanje še nepreplezanega ali neosvojljivega,'' je komentiral Česen.
Vodja odprave Lindič pa je dejal, da se ga te nagrade trenutno ne dotaknejo preveč. ''O primerjavi in vrednotenju alpinističnih vzponov je bilo povedanega že toliko, da ne bi izgubljal besed. Smešno je le, da se sam ne morem odločiti, kateri izmed mojih dveh nominiranih vzponov je boljši … Morda sem naiven, a od zlatega cepina pričakujem predvsem prijetno druženje z drugimi plezalci, ki jih morda drugače ne bi srečal. Če se bom zaradi katerega izmed teh priznanj lahko še bolj posvetil plezanju, pa samo toliko bolje,'' je dejal.
Zdaj spremembe v družbi na alpinizem izraziteje vplivajo kot posamezni alpinisti. Pred četrt stoletja je bila negotovost del normalnega življenja, danes pa je privilegij, ki si ga moraš dobesedno vzeti, če želiš polnovreden alpinizem. Vsi komunikacijski in tehnični pripomočki ter sodobna oprema so naše glave preparirali po svoje. Potovati je zdaj preprosteje. Če k temu pridamo še sodoben razmah zavarovalništva, bančništva in advokature, je res čudno, da nekoga navdušuje negotovost in sprejemanje lastne odgovornosti tukaj in zdaj,'' pa je povedal Prezelj.
To je že šesti cepin
Zgodovino zlatega cepina so, kot so navedli na PZS, vidno zaznamovali slovenski alpinisti, ki so bili v 23 letih podeljevanja najvišjega alpinističnega priznanja nagrajeni kar šestkrat. Prvi podeljeni zlati cepin sta leta 1992 prejela Marko Prezelj in Andrej Štremfelj za prvenstveni vzpon po južnem stebru Kangčendzenge (8476 m). Leta 1997 sta ga prejela Tomaž Humar in Vanja Furlan za novo smer v severozahodni steni Ama Dablama (6812 m) v Nepalu.
Leta 2007 je nagrado zlati cepin že drugič prejel Marko Prezelj, skupaj z Borisom Lorenčičem za preplezano novo smer v stebru Čomolharija (7326 m); istega leta je zlati cepin po mnenju občinstva prejel še Pavle Kozjek za prvenstveni solo vzpon na Čo Oju in objavo fotografije poboja tibetanskih beguncev na prelazu Nangpa La. Leta 2012 sta zlati cepin za smer Sanjači zlatih jam v K7 West v Pakistanu prejela Luka Stražar in Nejc Marčič.