Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Predavanje poljskega alpinista v Ljubljani

Slovenski narod: Snoči je predaval Jan Stolarski o poljski znanstveni ekspediciji v Ande Argentine in Čila

Ljubljana , 8. februarja
Snoči je v precej dobro zasedeni dvorani Delavske zbornice predaval Poljak g. Jan Stolarski iz Krakova o poljski znanstveni alpinski ekspediciji v Ande Argentine in Čila. Simpatični predavatelj je v dovolj dobri slovenščini najprej podal kratek pregled poljske turistike, katere početki segajo nazaj v leto 1818, ko je veliki romantični pesnik Anton Majčevski zaključil svojo šesto turo na Mont Blanc in bil osmi turist, ki se je popel na najvišjo goro Evrope. Pa tudi pozneje so Poljaki sodelovali pri raziskavanju tujih gora. General Chodzko se je 1852 povzpel na Ararat (5196). General Jožef Bronslaw Grabczewski je raziskoval Pamir, Hindukuš, Kaškar in druge pokrajine centralne Azije, a tik pred vojno je prof. Jakubski napravil turo na Kilimandžaro (6010 m). Večina teh raziskovalcev je pa bila v tuji službi in njihovi uspehi niso imeli vpliva na razvoj poljske turistike, ki se je pričela uveljavljati šele na področju Tater v obliki »taternictwa«. V Tatre so začeli turisti zahajati, ko v Alpah še ni bilo sledu o turistiki. Poljski turisti so rešili vse najtežavnejše športne probleme, ne le v letni, temveč tudi v zimski dobi. Ko so Tatre popolnoma obvladali, so začeli prirejati izlete in znanstvene ekspedicije v tuja gorovja. Najprej so se uveljavili v Alpah a pomembno je bilo leto 1934. Takrat je namreč odšlo 7 poljskih ekspedicij v inozemstvo od teh dve v Ande, tri v polarne kraje, 1 na Visoki Atlas in 1 na Kavkaz. Na vseh teh ekspedicijah so Poljaki dosegli lepe uspehe zlasti pa v Južnoameriških Andih. To po obsegu največje gorovje na svetu se razprostira na površini 9000 km² od Kolumbije do Ognjene zemlje, ki ima tudi najčudovitejša gorske oblike od vzvišenih kupolastih vulkanov do globokih polarnih granitnih gnezd z izrazito alpskim značajem. Za azijskimi so to tudi najvišje gore na svetu, saj sili ponosno Aconcagua nad 7000 m visoko pod nebo a mnogo vrhov presega 6800 m.

Poljski alpinisti so se lotili teh velikanov, med katerimi je slovel zlasti Cerro del Mercedario, drugi najvišji vrh Andov, ki ga je naskočilo že več znamenitih alpinistov, a brez uspeha. V januarju 1934 je šestčlanska poljska znanstvena ekspedicija naskočila ta vrh. Predavatelj je ob tej priliki podrobno opisal vso tehnično opremo šotore in obutev poljske ekspedicije in je tudi pokazal specialne čevlje, delo inž. Karpinskega , takozvan e »rakobuty«. Čevelj sam je narejen iz šotorskega platna, v njem pa sta dva para debelih nogavic in še posebne dolge nogavice iz tenke kože. Člani ekspedicije so bili opremljeni tudi s posebnimi klobuki, ki so imeli tudi vdelane čepice in za primer hudega mraza so imeli še varovalne maske. Posebna obleka je bila iz volne in svile. Kako je bila tura naporna dokazuje dejstvo, da je moral vsak mož nositi najmanj 20 kg opreme. Že prvi dan so dosegli Poljaki višino 5300 m drugi dan so prodrli še 400 m višje. 17 janurja so že prekoračili ledenik in postavili šotore v višini nad 6000 m. Temperatura je ponoči padla na 20 stopinj pod ničlo, a šotori so izvrstno varovali. Naslednjega dne sta inž Karpinski in fotograf Ostrowski prva dosegla vrh, a drugo dvojico, geološkega raziskovalca Daszynskega in inž. Osijetskega je viha zajel na grebenu, a sta se kljub temu prebila do vrha. Zanimiva so bila opazovanja v tej višini. Iz vseh delov obleke in prtljage z ostrimi robovi se je iskrilo, a pri vsakem viharju, četudi je bil kilometre vstran, so člani ekspedicije občutili ostro zbadanje v hrbtu. Iz filmskih aparatov se je pri snemanju iskrilo. 19. januarja zvečer so se vsi člani ekspedicije združili v osrednjem šotoru.

Predavatelj je potem povedel poslušalce še na celo vrsto vrhov in je zlasti podrobno opisal vzpon na Aconcaguo, kjer so prvi prekoračili ledenik, ki se zdaj imenuje ledenik Poljakov. Z vrha je diven razgled: na zahodu, približno 200 km daleč, so ob solnčnem zatonu videli kot jasno črto Pacifik, proti severu se je vzpenjala grozeča skupina Ramade, a prot i jugu, kakor daleč je segalo oko, so se zdela ogromna pogorja, kakor gigantski valovi morja, ki je okamnelo. Z vzponom na Aconcaguo je bil dosežen tudi nov poljski višinski rekord.

Znanstvena vrednost te ekspedicije je bila pa ogromna. Raziskovanje krvi je pokazalo, da so se rdeča krvna telesca pri vseh članih pomnožila za približno 50%. Napravljena je bila topografska skica Ramade in drugo, a uspeh prve ekspedicije je bil tako pomemben, da so Poljaki leta 1936 poslali še drugo ekspedicijo v Ande. Ta je lani napravila topografsko skico, ki obsega teren 3000 km², napravila okrog 2000 fotografskih posnetkov, ugotovila že nekaj izginjajočih ledenikov itd. Ker imajo sedaj dovolj bogatih izkušenj pripravljajo Poljaki za prihodnje leto tudi ekspedicijo na Himalajo.

Predavanje je bilo izpopolnjeno s celo vrsto zanimivih in krasnih slik iz Tater s Spitzbergov, z Visokega Atlasa, zlasti pa iz Andov, kjer so vzbujale zanimanje predvsem čudovite in bizarne oblike snega, ki ga solnce in veter nasekata v stožce in druge forme in se zdi človeku, kakor da gleda veliko polje ogromnih zasneženih kaktej . Občinstvo je g. Stolarskega nagradilo s hvaležnim aplavzo.

Slovenski narod, 8. februar 1938

08.02.1938 

dLib.si

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45945

Novosti