Silvo Baznik: Ob sedmih poberem prijatelja in odhitiva na avtocesto. Vremenska napoved obeta visoko oblačnost in nekaj sonca.
Kot naročeno, da ujaveva še nekaj pršiča zadnjega sneženja. Z avtoceste peljeva na Bled in Gorje, kjer ni več snega. Prične se vzpon na Zatrnik. Tu ni videti, da bi snežilo zadnje dni. Šele tik pred Rudnim polju je zaznati novo belino ob cesti in ko parkirava, se nama že smeje ...
Sprva stopava na smučeh po ratrakirani tekaški progi skozi gozd, ki jo višje zapustiva in prične se gaženje v celcu, najinemu cilju naproti. Novega snega je z višino vedno več. Prijatelj ima nove, široke smuči za dobro smuko po celcu in tako mi s svojimi smučmi pred menoj utira pot ter mi s tem lajša vzpon. Korak za korakom sva vedno višje. Visoko na pobočju poiščeva prehode, ki imajo podlago starega snega in mehkobo novega. Že pri vzponu se nama smeje. Ko stopiva iz strmega žleba na plato pod pobočjem Debelega vrha, vidiva, da sva na pravi poti. Lepo smučljivo in zalito pobočje naju vabi in po polurnem nadaljevanju sva na vrhu Debelega vrha, ki naju obdari z lepimi pogledi na gore: Viševnik, Veliki Selišnik, Mali in Veliki Draški vrh, gore nad Zgornjo Krmo, koči Planika in Kredarica, očak naših gora je skrit v visokih oblakih, sledi Rjavina, Luknja peč, Dimniki, Macesnovec, zadaj Karavanke s Kepo in Stolom, Brda, Lipanski vrh in Mrežce.
 |
 |
Sedem in si oddahnem. Kljub le nekajurnem vzponu mi je pobralo veliko moči. Prijatelj se veseli prvega smučanja s pravimi smučmi za današnji sneg. Ko zberem nove moči, se odpraviva. Kako gre dobro navzdol. Ubrala sva pravo smer. Povsod dovolj snega in pršič leti na vse strani. Globoko pod vrhom se ustaviva in prijatelju predlagam, da gre še enkrat na vrh. Ne gre zamuditi priložnosti za užitke na pršiču. Tako se odpravi, jaz pa poiščem primerno mesto za počitek. Ko je le tega dovolj, stopim na smuči in se povzpnem na manjšo vzpetino, od koder fotografiram prijatelja na smučanju in poleg tega naredim še kratek filmček za spomin. Kmalu sva zopet skupaj in greva v nama dobro znano grapo in okoli strmega skalnatega previsa v gozd, kjer srečava turnega smučarja, ki se nama zahvali za dobro gaz. Sledijo zavoji v gozdu in globoko spodaj sva zopet na gozdni cesti. Sneg se je medtem ojužil in zato prvič to zimo uporabim mažo za smuči, da lahko nadaljujem brez cokel na smučeh proti Rudnemu polju.
Zjutraj na začetku, popoldan na koncu ture zopet na ratrakirani tekaški progi. Turo zaključiva na sedaj prepolnem parkirišču s kopico tekačev. Za popestritev poskrbi turni kolesar, ki vleče majhno prikolico z otrokom po dobro utrjeni progi. Odpeljeva na Zatrnik, kjer počijeva na klopci s toplim soncem in radostjo v očeh.
Lep dan, lepa tura.
Silvo Baznik