Helena Plahuta 18.02.2015 23:29 2090 0

Sviščaki - 18.02.15

Silvo Baznik: V Ljubljani še oblačno, ko sva s prijateljem vozila po avtocesti a v daljavi je bila že vidna modrina.

Pri Postojni sva zavila proti Ilirski Bistrici, kjer sva se pričela vzpenjati proti najinem današnjem cilju, Sviščakom.

Snega ni bilo a po dobrih devetih kilometrih vzpona se izza ovinka le prikažejo prve zaplate snega. Ko voziva po zasneženem makadamu, ki je na srečo dobro posut s peskom, je snega vedno več in na Sviščakih ga je dovolj za najin namen. Ko stopiva iz avta, hitro oblečeva topla oblačila, saj je temperatura minus sedem in še veter v krošnjah dreves že krepko zavija. Stopiva na smuči in se podava na pot skozi gozdove. Sneg je trd, deloma skorjast, veter vedno bolj brije in ko stopiva na Obračališču na plano, naju hoče prestaviti iz najine smeri.

Oba vrhova Snežnika sta ovita v oblake, ki jih veter neusmiljeno goni po nebu. Nad nama je še nekaj jasnine a ker veter noče zmanjšati svojo moč, se odločiva za smučanje v Grdo drago in nato se vrneva, če se veter umiri, rečeva. Časa imava namreč dovolj in ni nobene potrebe za borbo z vetrom za vsak korak proti vrhu Snežnika. Rečeno, storjeno.

Smučava v dobro zalito grapo, kjer je sneg trd in ponekod se najde še pršič. Hitro sva na gozdni cesti, ki jo kmalu zapustiva in smučava skozi gozd na naslednjo pot. Globoko in malce pred planino se ustaviva, da greva nazaj, rečeva a glej ga zlomka. Prijatelj ugotovi, da je poškodovana prednja vez na smučki in najin načrt se je podrl. Nima nikakršnega smisla iti nazaj. Za silo bo šlo navzdol in zato odsmučava na planino Grda draga, kjer romajo kože na smuči in sledi hoja na Sviščake.

Namesto na 1796 metrih višine sva bila na 1564 m, od koder sva odsmučala na višino 1172 m in se povzpela na Sviščake, na višino 1241 m.

Toliko o današnjem zimskem dnevu, ki sem ga zaključil s fotografiranjem sončnega zahoda v Ljubljani.

Silvo Baznik