Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Cerro Torre, okamneli krik planeta

Tine Orel: Cerro Torre je v literaturi gora vzdevkov: prekleta gora, nemogoča gora, najtežja na svetu in še mnogo podobnega.

Trikrat mu je stopil človek na teme, pred 15 leti prvi — Walter Bonatti, dvakrat »fair«, enkrat z vrtalnim strojem, vsega skupaj pa se |e poskušalo na njem deset odprav.

Začelo se je leta 1958 z dveh strani Bonatti, Mauri, andinist Rene Eggmann in nekateri argentinski plezalci so poskušali z zahoda. Bonatti je pravo pot zadel, toda naporni dostop jim je na »Prelazu dobrega upanja« posesal moči in obrnili so. Tudi druga skupina Italijanov se je umaknila. Bili so sami asi: Cesare Maestri, Bruno Detassis, Marino Stenico in Cesarino Fava. Poskušali so priti na vrh s Severnega sedla.
Leta 1959 je bil Maestri spet v Patagoniji. Mali, čokati solist iz Madonne di Campiglio z imperatorsko glavo je to pot bil pripravljen na vse: vrh ali jaz. Vrh je dosegel, pri sestopu pa se mu je ubil Tirolec Toni Egger. Vrh sta dosegla s Severnega sedla v treh bivakih, do sedla so ju podpirali italijanski in argentinski plezalci. Pri sestopu sta morala bivakirati, a ko sta bila že blizu sedla, je pridrvel z višine ledni plaz, jima presekal vrv in pokopal v globino Eggra, drznega zmagovalca Jirishanke, ne dosti lažje od Cerro Torre.

R. Messner piše v »Der Bergsteiger« 1975/1, da so po desetih letih začeli dvomiti v Maestrijev vzpon, še bolj so se širile te govorice, ko so leta 1968 - deset let ni bilo nikogar sem - odpovedali v jugovzhodnem stolpu Cerro Torre sloviti Angleži Mick Burke, Dougal Haston, Peter Crew in Martin Boysen, z njimi še odlični Argentinec Jose Fonrouge. Še razločneje so podvomili o vzponu iz leta 1958, ko se je leta 1970 morala umakniti še Maurijeva odprava. Mali, žilavi Casimiro Ferrari je prišel skoraj pod vrh, a nanj ni mogel stopiti. In se je spet začelo. Saj Maestri nima dokaza, nobenega posnetka z vrha, Egger pa je mrtev. Maestri je seveda pobesnel in s kompresorjem »Atlas« v družbi Trentincev ponovno naskočil: aprila 1970 ga je premagalo vreme kakih 400 m pod vrhom. Novembra istega leta so spet viseli v jugozahodnem stebru s 50 kg težkim kompresorjem. Vrtali so tudi tam, kjer so Angleži plezali prosto, zavrtali 1000 klinov vse do zadnjega raztežaja pod vrhom. Ves svet je slavil in smešil ta kompresorski uspeh, vendar — Maestri je prišel na vrh in to kljub kompresorju ne lahko. Svojega prvega uspeha s tem seveda ni dokazal, bila je druga smer in bila so druga sredstva. Maestri ni molčal, češ v alpinizmu vlada svoboda, svoboda sredstev, svoboda ciljev.

Anglošvicarska ekspedicija 1971/72 je Maestrijevo kompresorsko smer hotela ponoviti in ni uspela. To je Maestrija potrjevalo.
13. januarja 1974 je Ferrari s štirimi »pajki« iz Lecca stal na vrhu Cerra Torre in to po poti, ki jo je svetoval Bonatti - po severozahodni strani. Verjetno je Maestrijeva smer iz leta 1959 težja, klini za sestop pa bi morali v steni še tičati.

Cerro Torre leži jugozahodno od Fitz Roya v Patagoniji. Visok je 3128 m, njegove stene pa dosegajo skoro 2000 m višine. Dostop iz Estancia La Ouinta ali iz Estancia Rio Tunel je dolg in tudi nevaren zaradi rek, ki jih je treba prebroditi kakor koli. Vzpon je odvisen od vremena, ki tu ne prizanaša z viharji in snežnimi meteži. Zgodi se, da je v dveh mesecih komaj en lep dan. Ker je blizu morja, pride do spremembe vremena v nekaj urah.

Tine Orel
Planinski vestnik, oktober 1975

Kategorije:
Novosti SLO Andi Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45947

Novosti