Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Megleno morje pod Mojstrovko

Železar - Marko Šurc: Prejšnji torek, ko je na Jesenicah z modrega neba še sijalo sonce, se je mladinski odsek gimnazije pri planinskem društvu odpravil na Vršič.

Otovorjeni s težkimi smučmi smo okoli enajste ure prisopihali do Erjavčeve koče, kjer je močno pihalo, sinjino nad zibajočimi mecesni pa so pričele prepletati tanke meglice. Nismo se ustrašili ne vetra, ne meglic, ampak smo se odločili, da gremo na bližnjo Mojstrovko.

Sprva so bili vsi navdušeni nad smerjo ture, toda ko smo ugotovili, da pot na vrh pozna le eden in da je greben še celo leden, sva nazadnje le še dva ostala pri uresničitvi načrta. Prek dolgega plazu nad Tičarjevim domom sva se povzpela do prevala, kjer se nam je odprl pogled proti Trenti. Težke črne megle so ležale v dolini in jo polnile z grozečo tesnobo, ki je pričela stiskati tudi najini srci. Kaj če se dvigne, naju prekrije s svojim morečim dahom, kam bova šla potem, ko bo vrh pred nama utonil v njenih valovih? Niso še misli našle pot do besede, že so se pričeli valiti s Trente beli kosmi. Hodila sva v neznano, le vsake toliko časa se je daleč pred nama utrnil košček modrega neba z vrhom Mojstrovke. Zopet dolgo snežišče, ki se je izgubljalo nekam navzgor, navzgor in nenadoma, kot bi odrezal, konec te puščobe. Samo še modro nebo se je razpenjalo nad nama, pred nama pa se je odprl čudovit razgled. Daleč tam za Karavankami so se v soncu svetili vrhovi v Avstriji, tik pred nama pa je razkazoval svoje kamnito, zasnežen o obličje Mangart. Po samotnih Jalovčevih koluarjih so se besno valili v pišu slapovi megel, ki so prihrupele z bohinjske strani. Na tej strani je namreč samo še Lepo špičje štrlelo iz belega morja, ki je že pričelo poplavljati Kanjavec in Trigla. Le še Prisojnik je mogočno kljuboval pretečim valovom in branil Škrlatico in Špikovo skupino.

Res enkraten pogled z vrha. Kar težko sva se ločila od belih vrhov, štrlečih iz megle in prekritih z jasnim, temnomodrim nebom in se spustila v mračno dolino. Ko sva na Vršiču povedala ostalim, kakšno srečo sva imela na vrhu, je bilo seveda vsem pošteno žal, da niso šli z nama. A kaj, ko z besedami ne moreš pričarati tiste prave lepote, ampak jo lahko le površno opišeš.

Marko Šurc
Železar, 20. februar 1975

   Železar

 

 20.02.1975

Jlib.si

 

Kategorije:
Novosti MLA SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45898

Novosti