Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...
Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Boris Štupar 1685 0

Zadnja ekspedicija na Himalajo

Slovenec: Skoraj vsako leto pošiljajo veliki narodi na Himalajo svoje najboljše alpiniste, da poskušajo svojo moč in spretnost na najvišjih vrhovih sveta in tekmujejo v mednarodni borbi za barve svojega naroda.

Vendar so uspehi v primeri z velikimi žrtvami, ki so jih že zahtevali ti velikani, doslej precej majhni. Koliko najdrznejših plezalcev in alpinistov je že nesrečno končalo v ledenih stenah in viharnih grebenih Himalaje! Dejansko pa niso dosegle odprave niti enega glavnih vrhov, na katere so bile namenjene, ampak le stranske, manj pomembne, potem ko jim je pri glavnem cilju izpodletelo.

Lansko leto sta bili na Himalaji kar dve odpravi. Nemška, ki se je morala odpovedati nadaljnjemu prodiranju po tragični smrti treh najboljših alpinistov, in druga, ki je bila mednarodna, sestoječa iz zastopnikov sedmih narodov. Vodil jo je — kakor prvič pred tremi leti — prof. geologije v Zürichu dr. Dyrenfurth. Za svoje torišče si je izbrala gorovje Karakorum. Namen odprave je bil predvsem filmsko snemanje teh snežnih pustinj in ledenih orjakov, podrejeno vlogo pa so igrali alpinistični podvigi in znanstveno raziskavanje. Glavni filmski operater je bil Švicar Richard Angst, ki je posnel približno 15.000 m filma, na visokih grebenih in vrhovih pa je snemal izključno znani nemški alpinist Hans Ertl. Slednji se je z rojakom Bertom Höchtom lotil tudi riskantnih alpinističnih podvigov in dosegel krasne uspehe.

Odprava je prebila v šotorih v višini 6300 do 7700 m 52 dni, med njimi jih je bilo 40 s snežnimi viharji. Prestala je ogromno naporov in si pridobila izredno veliko izkušenj. Dočim so ostali člani odprave dospeli le do višine 7300 m, sta dosegla Ertl in Höcht najvišjo točko in hkratu svetovni alpinistični višinski rekord z vzponom na vrh Kraljice Marije (Queen Mary Peak), 7775 m. Vsi nosači, katerih je imela ekspedicija 500, so v tej višini odpovedali, sama sta do vrha nosila težko opremo in aparate. Kljub zelo neugodnemu vremenu in obolenju za akutno angino sta vztrajala na vrhu tričetrt ure in filmala. Čeprav je bil zrak zelo razredčen, sta razmeroma zelo hitro prodirala v višino z 250 do 300 višinskimi metri na uro. Tekom dolgega bivanja v višini sta pač mogla prilagoditi svoj organizem tej novi atmosferi, ki jima ni delala več preglavic.

Z vzponom na ta vrh, ob tako neugodnih vremenskih prilikah in s filmanjem na njem sta dosegla Ertl in Höcht prav svojevrsten in ogromen uspeh in alpinističen rekord. Na njuni poti sta spremljala Ertla in Höchta do Conway Peaka (7550 m) prof. Dyrenfurth in njegova soproga. Smela žena je s tem vzponom za 500 m prekoračila poslednji ženski višinski rekord.

Slovenec, 24. februar 1935
 

24.02.1935

dLib.si
Kategorije:
Novosti Tuje TUJ Himalaja Vse objave
Značke:
FIL HIM novosti Slovenec TUJ

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

Prejšnja objava Naši kraji in ljudje - 22.02.1935
Naslednja objava Začarane smuči
  • Število objav: 46064

Novosti